Legal (Maize)									Sesotho sa Leboa



Boikemelamolaong bja kgwebo ya gago



Instructions: 

Folio strap: Koketšamohola

Byline: Jane McPherson, molaodi wa Lenaneotlhabollo la Balemi ba ba hlabologago la Grain SA 



Mokgwa wo mokaone wa go beakanya kgwebotemo ya gago ke go šoma bjalo ka mongtee goba mongnoši (sole proprietor) – se gokaganye kgwebo ya gago le batho ba bangwe. Batho ba a fapana – ba bangwe ba šoma ka mafolofolo mola ba bangwe e le dibodu; ba bangwe ba rata borui mola ba bangwe ba rata bolemi; batho ba bangwe ba tšhaba sekoloto mola ba bangwe ba sa se tšhabe; ba bangwe ba rata temo bjalo ka mošomo wa ka mehla mola ba bangwe ba e rata bjalo ka tiro ya ka thoko. 



Ge o le mongnoši o kgona go itaola – eupša se ga se re gore o gane go kgopela keletšo. O SWANETŠE go kgopela keletšo go batho bao ba nago le boitemogelo, eupša ge o itaola o kgona go tšea diphetho le go di diriša ka nako ye e nepagetšego. Dikgwebo tše dintši di folotša ka ge diphetho di swanetše go tšeiwa ke sehlopha – ba bangwe ba hloka tsebo, ba bangwe ba hloka kgahlego, ba bangwe ba hloka tirišano, ba bangwe ba tšhaba go ineela, ba bangwe ga ba tsene dikopano mme ka tsela ye bao ba bago gona ba palelwa ke go bopa khoramo (ke go re palo ya bona e a hlaela) go ka tšea diphetho. Go boima go lema ka katlego ge ditiro tša gago di laolwa ke diphetho tša ba bangwe mme go ba le kgonagalo ya gore kgwebo ya gago e ka folotša. 



Boikemelamolaong (the legal entity)



Mokgatlo wa Bongkopanelo (Communal Property Association (CPA))
 

 

 
Kgwebotirišano
 

 

 
Trasete
 

 

 
Khamphani
 

 

 
Koporasi ya sekgotse (CC)
 

 

 
Kgwebo ya mongtee
 

 

 
Kgwebišano
 

 

 


Boikemelamolaong bja kgwebo ya gago bo na le khuetšo ye bohlokwa – mabapi le go tšea diphetho, tirišo ya tšona, tefelo ya mošomo woo o phethilwego, kabagano ya poelo, le motšhelo. Leka go bo nolofatša. 



Ge o šoma bjalo ka mongnoši ga go na seo se go šitišago go ba leloko la kgwebotirišano (cooperative). Re eletša gore o se šome bjalo ka kgwebotirišano ka bowena. Go kaone go šoma o nnoši mme wa kgopela go ba leloko la kgwebotirišano go nolofatša theko le thekišo ya diphahlo. Maloko a kgwebotirišano a kgona go reka dilo bjalo ka sehlopha ka theko ye kaone ka ge di rekwa ka bontši. Maloko a kgwebotirišano a kgona go rekiša ditšweletšwa tša ona mmogo – se se thuša maloko ao a sego a ba a tšweletša bokaakang bjoo a ka bo rekišago ka boona (gopola gore mabele a rekišwa ka bokaakang bjoo bo itšego go ya ka kontraka, e lego ditone tše 50 goba tše 100). O ka dirišana le ba bangwe go hola bohle, eupša ba bangwe ba ka se go šitiše. 





