Key performance areas

Na mešomo ye bohlokwa key performance areas ke efe? 

Instructions:

Folio strap: Taolo

Byline: Jane McPherson, molaodi wa lenaneotlhabollo wa Grain SA 

Bjalo ka molemi go na le dilo tše dintši tše o di dirago – se sengwe le se sengwe o se dira ka lebaka. 

O lekanya le go hlopha mmu wa gago, ka baka lang?

Go bona ka moo o ka o dirišago bokaone. 

O tšea dišupommu wa di romela gore di fetlekwe, ka baka lang?

Gore o kgone go diriša monontšha wa maleba dibjalong tša gago go hwetša poelo ye kaone.

O phatša (rip) goba o lema tšhemo ya gago, ka baka lang? 

Go kgontšha pula go tsenela mmung.

O diriša mogoma wa dipapetlasediko goba sehlagodi mola tšhemo e ladišitšwe, ka baka lang?

Go fediša mengwang le go bolokela monola mmung. 

O nyakišiša mebaraka ye e ka bago gona moo o ka rekišago ditšweletšwa tša dibjalo tše o akanyago go di bjala, ka baka lang? 

Go kgonthiša gore go na le fao o ka rekišago ditšweletšwa mola dibjalo di bjetšwe. 

O tsenela kontrakapapatšo ye e šupetšago thekišo ye e itšego, ka baka lang? 

Go kgonthiša gore tšweletšo ya dibjalo tšeo e tla go tšwela mohola. 

O beakanya seloto, ka baka lang?

Go kgonthiša gore peu ye o e bjalago e dule botebong bjo bo nyakegago le gona e kopane gabotse le mmu wa monola gore e kgone go mela. 

O bjala mohuta wa dibjalo wo o swanelago tikologo gabotse le gona palo ye e itšego godimo ga hektare, ka baka lang?

Go kgonthiša gore o tlo buna dibjalo tše botse. 

O bjala peu ya boima bja dikilogramo tše di itšego godimo ga hektare ka go diriša monontšha wo o itšego, ka baka lang? 

Gore o hwetše poelo ye kaone. 

O gašetša tšhemo ka dibolayangwang tše di dirišwago pele ga ge dimela di tšwelela mmung, ka baka lang? 

Go šitiša go mela ga mengwang le gore e phadišane le dibjalo go hwetša monola, monontšha, seetša le moya. 

O gašetša tšhemo ka sebolayakhunkhwane ge o feditše go bjala (goba o gaša mpholo wa sebopego sa dithorwana), ka baka lang? 

Go thiba gore dikhunkhwane di senye dibjalo tše di tšwelelago. 

O hlagola gare ga direi, ka baka lang? 

Go bolaya mengwang ye e ka bego e phadišana le dibjalo tša gago. 

O tšhela mobugodimo dibjalong, ka baka lang?

Go beakanyetša dibjalo monono wo o nyakegago gore di tšweletše poelo ye kaone. 

O lekola ge eba go na le disenyi mme wa di gašetša ge go nyakega, ka baka lang? 

Go kgontšha dibjalo tša gago go tšweletša poelo ye botse ka moo go kgonego. 

O buna ka nako ya maleba, ka baka lang? 

Go hwetša poelo ya maemo a godimo ka moo go kgonegago. 

Dintlha tšohle tše di boletšwego ka godimo di šupa dilo tše o ka di laolago – o ka tšea diphetho mme wa tšea dikgato. 

Potšišo ye e latelago ke ya gore o tla tseba bjang gore o phethile mešomo yeo yohle ka tshwanelo? Tsela e noši yeo e ka go lemošago ge eba o nepile, ke go ipeela maemo (standard) le go itekanya go ya ka maemo ao. Ge o lebelela dipotšišo tše dingwe tša ka godimo o tla tseba gore karabo ke “ee” goba “aowa” – mohlala, potšišo ye e amanago le tlhopo ya mmu le dišupommu – o tla be o phethile mešomo ye goba aowa. Le ge go le bjalo, bontši bja dipotšišo tše dingwe di sepelelana le dipotšišo tše dingwe gape, mme di ka lekanywa: 

Go phatša goba go lema tšhemo 

Ka letšatši le le itšego leo le sa swanelego go fetwa, le go ya botebong bjo bo itšego.

Go lema tšhemo ka mogoma wa dipapetlasediko goba sehlagodi ge tšhemo e ladišitšwe 

Na o bolokile monola wo o lekanego mmung go ka bjala peu le go kgonthiša gore dibjalo di phologe go fihla ge pula e thoma go na? 

Go tsenela kontrakapapatšo ye e šupetšago thekišo ye e itšego 

Mabapi le poelo efe ye e letetšwego le gona ka thekišo efe? 

Go beakanya seloto

Na peakanyo ya seloto e lekane mme o feditše ka nako go ka bjala dibjalo ka nako ye e nepagetšego ye e lebanego khalthiba ye o tlogo e bjala? 

Go bjala palo ye e itšego ya dibjalo godimo ga hektare 

Na o phethile go bjala dibjalo tše kae godimo ga hektare mme o kgonne go dira bjalo? 

Go bjala dibjalo ka go diriša dikilogramo tše di itšego tša monontšha wo o itšego godimo ga hektare 

Na o phethile go diriša dikilogramo tše kae godimo ga hektare mme o kgonne go dira bjalo? 

Go gašetša tšhemo ka dikhemikhale tša go fapafapana 

Na o dirišitše dikhemikhale dife mme o šomišitše bokaakang bjo bo nepagetšego godimo ga hektare? 

Go hlagola gare ga direi

Na o laotše mengwang?

Go diriša mobugodimo

Na o akantše go diriša eng mme mafelelong o ile wa diriša eng? 

Go buna ka nako ya maleba

Na o hweditše poelo efe godimo ga hektare mme o kgonne go rekiša puno ya gago ka thekišopalogare efe? 

Dilo tše tšohle di ka: 

Beakanywa

Diragatšwa 

Lekanywa (performance assessed)



Go na le inšorense mabapi le ditshenyegelo (inputs) yeo e ka hwetšwago go ARS (le dikhamphani tše dingwe) yeo e theilwego go šireletša molemi go ditiro tša Modimo tša go swana le komelelo, meetsefula, sefako, tšhwane, phefo le mollo. Le ge go le bjalo, ga go na khamphani ye e ka dumelago go go šireletša go bošaedi bja taolo ya gago. Ka fao go bohlokwa kudu gore o lekanye, o beakanye le gona o diriše mekgwa yohle ya taolo ye botse. 

