Input (Maize)									Sesotho sa Leboa

Inšorense ya dinyakwapšalo – na o swanetše go ntšhetša dibjalo tša gago inšorense?

Instructions: 

Folio strap: Inšorense

Byline: Jane McPherson, molaodi wa Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA 



Ka ge go lengwa ka ntle nageng, go na le dikgonagalokotsi tše ntši mme mafelong a mangwe ditshenyegelo mabapi le go bjala dibjalo di feta mohola wa naga yeo go bjalwago go yona. Ka tlwaelo batšweletši ba swanetše go adima tšhelete mokgatlong wa tšhelete goba kgwebong ya Agri go ba kgontšha go bjala. Go adima tšhelete e ka ba bothata gobane bao ba go adimago yona ga ba nyake go e lahla. Ka fao moadingwa o swanetše go fa moadimi tiišetšo (security) mabapi le go bušetša kadimo – ka mantšu a mangwe, moadingwa o tlo bušetša tšhelete ya moadimi bjang ge dibjalo tša gagwe di ka folotša ka lebaka lefe kapa lefe? 



Ge o le mong wa naga ye o e lemago, moadimi gantši o nyaka gore o mo dumelele go ngwadiša setlamo (bond) malebana le bong bja naga yeo (title deed of property). Se se ra gore ge o ka palelwa ke go bušetša kadimo, naga ya gago e tla rekišwa mme tšhelete ye o e adimilego ya bušetšwa go bao ba go adimilego yona. Mabapi le batšweletši ba ba hlabologago taba ye e hlola mathata a mantši – e ka ba maswabi a magolo ge motho a ka lahlegelwa ke naga ya gagwe, lebaka e le fela ge dibjalo tša gagwe di foloditše. Go na le batšweletši ba bantši ba ba hlabologago bao e sego beng ba naga yeo ba e lemago – karolo ye nngwe ya naga yeo e a hirwa mola bontši bja yona e le nagakopanelo (naga ye ke ya Mmušo mme e laolwa ke pušosetšhaba). Ga o kgone go tlama (bond) nagakopanelo ka ge wena, motšweletši, o se na le lengwalobohlatse la bong (title deed) malebana le naga yeo. Lebakeng le le fetilego batšweletši bao ba bego ba lema nagakopanelo ba be ba sa kgone go adima tšhelete ka ge ba be ba hloka tiišetšo (security) mabapi le kadimo yeo. Ke mo inšorense ya dinyakwapšalo (input insurance) e bago bohlokwa – o kgona go itšhireletša mabapi le dibjalo tše o di bjetšego gore ge di ka folotša ka mabaka a a sa laolegego, khamphani ya inšorense e lefe tšhelete ye o e kolotago. 



Ka baka la koketšo ya ditshenyegelo tša tšweletšo temong le phokotšego ya ditiišetšo (securities) tša batšweletši, bohlokwa bja inšorense ya dinyakwapšalo bo goletše godimo kudu mono Afrika-Borwa. Inšorense ye gabotse e theilwe godimo ga palogare ya poelo ye motšweletši a e tšweletšago lebakengtelele nagengtemo ya gagwe ye e feletšego (long term average produced yield (LAPY)), yeo sephesente se se itšego sa yona se karantilwego. 



Batšweletši bao ba nyakago go reka inšorense ye ba swanetše go fihliša mangwalo mabapi le tše di latelago: 

Fao naga ya gagwe e lego gona. 

Mebepe ya polasa yeo e lekantšwego ka GPS yeo e bontšhago tšhemo ye nngwe le ye nngwe, dinomoro tša mašemo le mafelo a a fapafapanago. 

Dipeakanyo mabapi le tokelobong (tenure) ya naga – na motšweletši ke yena mong wa naga, goba e hirilwe goba ke nagakopanelo, bjalobjalo? 

Na motšweletši o tlo thušwa ke mang ka tšhelete?

Histori ya tšweletšo ya motšweletši/polasa mabapi le: 

Dihektare tše di bjetšwego; le

Dipoelo tše di hweditšwego dihleng tše di sego ka fase ga tše tlhano tše di fetilego. 

Diphetlekommu tše di dirilwego mengwageng ye e sa fetego ye mebedi ye e fetilego yeo e bontšhago tšhupetšo ya naga-polasa (land-farm reference).

Dintlha tše di bontšhago ditirišopolaseng – temo ya mathomo le ya bobedi, dibjalo tšeo di tlogo bjalwa, dikhalthiba, nontšho, mekgwa ya go laola mengwang le disenyi, bjalobjalo.

Dintlha tše bohlokwa mabapi le mokontraka yo a tlogo phetha mošomo.

Matšatšikgwedi a pšalo le ao dibjalo di tšweletšego mmung ka ona – go dumelelwa matšatšikgwedi a a itšego mme dibjalo tšeo di bjetšwego pele goba morago ga ona di ka se šireletšwe. 

Naga e tlo šireletšwa bjang mabapi le bohodu? 

Dibjalo di tlo šireletšwa bjang mabapi le tshenyo ye e ka hlolwago ke diruiwa? 



Felo fao pula e nago selemo 

Inšorense ya dinyakwapšalo (input cost policy) malebana le fao pula e nago selemo e kgokaganywa le inšorense ya sefako ka mehla, yeo e fago karanti ya go lefa tshenyo ye e lekanago goba e fetago palogare ya poelo ye motšweletši a e tšweletšago lebakengtelele (LAPY) polaseng ye e angwago. Motšweletši o kgetha sephesente sa tshenyo seo a dumelago go se lefa ka boyena (choice of excess) mabapi le kgonagalokotsi ye e sepelelanago le sefako. 



Felo fao pula e nago marega 

Inšorense ya dinyakwapšalo (input cost policy) malebana le fao pula e nago marega e a ikemela mme ga e kgokaganywe le inšorense ya sefako. Sefako se bopa karolo ya dikgonagalokotsi tše di sepelelanago le dinyakwapšalo mme ka fao se akaretšwa le dikgonagalokotsi tše dingwe tša dinyakwapšalo. 



Inšorense ya dinyakwapšalo mašemong ao a sa nošetšwego

Dikgonagalokotsi tšeo di šireletšwago ka inšorense ya dinyakwapšalo tša mašemong ao a sa nošetšwego di akaretša tše di latelago: sefako, mollo, thwalo, tšhwaane, komelelo, pula ye e fetišago, kgogolegommu ye e hlolwago ke meetse, lehlwa (kapoko), botšididi, phefo, madimogadi (hurricanes) le ge e ka ba tahlego efe le efe ka baka la mabaka a mabe a boso, malwetši a dibjalo ao a sa laolegego, disenyikhunkhwane le diphoofolo tša naga. 



Ka moo inšorense ya dinyakwapšalo e amanago le mekgwa ye e dumeletšwego ya go lema 

Mešomo ya batšweletši e tla dula e lekolwa go kgonthiša gore ba diriša mekgwa ye e tiilego ya go lema. Yona e akaretša tše di latelago: 



Mekgwa ye e amogelegago ya go lema; 

Poloko ya monola;

Taolo ya ngwang;

Dikhalthiba tša ARC/khamphani ya peu tšeo di dumeletšwego; 

Matšatšikgwedi a go bjala – ka moo a beilwego ke ARC/khamphani ya peu; 

Mananeo a kgašetšo ao a feletšego; 

Mašemo ao a sa lengwego ka baka la mmu wo o fokolago le mathata a mangwe (mmu wo o sa išego, mašemo ao a huetšwago ke phefo, ao a khošego meetse goba ao a dulago a hlaselwa ke dinonyana); 

Kamano ya nontšho le diphetlekommu; le 

Dibolayangwang tšeo di sa dirišwego ka nako yeo mengwang e huetšegago bokaone (sensitive stages). 



Inšorense ya dinyakwapšalo mašemong ao a nošetšwago 

Dikgonagalokotsi tšeo di šireletšwago mašemong ao a nošetšwago di akaretša tše di latelago: sefako, mollo, thwalo, tšhwaane, pula ye e fetišago, kgogolegommu ye e hlolwago ke meetse, lehlwa (kapoko), botšididi, phefo, madimogadi (hurricanes) le ge e ka ba tahlego efe le efe ka baka la mabaka a mabe a boso, malwetši a dibjalo ao a sa laolegego, disenyikhunkhwane le diphoofolo tša naga. Tshenyo ye e hlolwago ke komelelo yona ga e akaretšwe, lebaka le ge e ka ba lefe kapa lefe. 



Inšorense ya dinyakwapšalo e a tura, mme ge theko ya dinyakwapšalo e le godimo le gona thekišo ya ditšweletšwa e le fase (go swana le thekišo ya bontši bja dibjalo gonabjale), go bohlokwa go ntšha inšorense ya mohuta wo, eupša se se ka ra gore mafelelong motšweletši o šalelwa ke tšhelete ye nnyane ge a rekišitše puno ya gagwe. O ka be o adimile tšhelete wa ba wa kgona go e bušetša, eupša poelo ya gago e tla ba efe? Na wena motšweletši o kgona go kgetha? Madimabe ke gore ka nnete ga o kgone go kgetha – ge o sa tlame (bond) naga ya gago o tla gapeletšwa go ntšha inšorense ya dinyakwapšalo go šireletša kadimo, goba o ka se fiwe kadimo ya tšweletšo! 



Tše re di boletšego ka godimo ga se mathata fela, gobane ge o ka dira tšohle ka tshwanelo bjalo ka ge khamphani ya inšorense e nyaka, o tla kgona go lema ka katlego, ka go diriša mekgwa ya sebjalebjale ya tšweletšo, mme sebaka sa gago sa go hwetša puno ye botse se tla kaonafala kudu. 

