Help (Maize)									Sesotho sa Leboa





Nthušeng hle, ke nyaka go lema!





Instructions: 

Folio strap: Koketšo ya mohola

Byline: Jane McPherson, molaodi wa Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA 



Go na le batho ba bantši bao ba re leletšago mogala ka kgopelo ye – “Nthušeng hle, ke nyaka go lema”. Ba bangwe ba bona ga ba na selo, ba bangwe ba na le naga le ditlhamo. Temo ke kgwebo mme go sepediša kgwebo efe kapa efe matšatši a go boima – motšweletši o swanetše go itlhama gabotse, o swanetše go ineela go lema le gona o swanetše go ba le tsebo. 



Bao ba kganyogago go ba batšweletši eupša ba hlokago naga goba metšhene ba na le bothata bjo bo fetišago. Le ge go le bjalo, gopola gore ga go hlokege gore o be mong wa naga ge o nyaka go ba motšweletši. Nneteng naga efe kapa efe re e adimilwe fela – re no ba bahlokomedi ba naga mme mohla re hlokafala naga yona e tlo šala. Ge o fišegelwa go ba molemi, hwetša naga, le ge e le ye nnyane, mme o thome go lema. O ka hira naga – gopola gore beng ba naga ya praebete ba ka e hiriša le gona bommasepala ba mmalwa ke beng ba mabala a metse (commonage land) ao a akaretšago naga yeo gantši e ka hirwago. O swanetše go thoma le go itlwaetša ka tirišo – o ka se fetoge motšweletši ka go bala dipuku, gobane teori ya temo e bonolo ge e bapišwa le tirišo ya yona. 



Se sengwe gape se se nyakegago ke tsebo – temo e na le mahlakore a mantši. Go ya ka mohuta wa temo wo o o akanyago, o ka swanela go tseba dibjalo (tšohle tša mabele le tša dipeu tša oli, merogo, furu le tlhale), diruiwa (tše kgolo, tše nnyane, tša maphego, diphoofolo le dikolobe), le metšhene (ditrekere, diplantere, digašetši le ditlhamo tša go lema); go feta fao, le gona seo e lego se bohlokwa go feta, o swanetše go ba le tsebo mabapi le taolo ya methopo ye o tlogo e diriša (tšhelete, batho, metšhene le dimateriale). 



Ge o ka hwetša seripana se senyane sa naga, le ge e ka ba hektare e tee goba tše pedi – thoma go lema! Ge o ka no thoma o tla ipea tseleng ya go fetoga motšweletšikgwebo. O ithutile mokgwa wa maleba wa go dira tšohle – di phethe ka mokgwa wo o nepagetšego. Madimabe ke gore re lemogile gore batho ba rutwa go dira dilo ka mokgwa wo o nepagetšego, eupša ba tšwela pele go di dira ka mokgwa wo ba o tlwaetšego. Oprah Winfrey o re, “Ge batho ba tseba bokaone, ba dira bokaone.” Ge o ithutile go tšea dišupommu go lekanya maemo a phepo ya tšhemo ya gago, gona dira bjalo! Ge o amogela dikeletšo mabapi le monontšha, gona diriša monontšha wo o nepagetšego (le ge tšhengwana ya gago e le hektare e tee fela). Reka peu ye e nepagetšego, kgonthiša gore o bjala palo ye e nepagetšego ya dibjalo reing le gore katologano ya direi ke ye e nepagetšego. Laola mengwang – mengwang ke lenaba la mathomo la dibjalo, e utswetša dibjalo tša gago! E utswa meetse, dijo, seetša le moya – ga go na motho yo a ka dumelago gore dilo tša gagwe di utswe, ešitago le dibjalo tša gago di ka se kgotlelele ge di dula di utswetšwa. 



Ge o na le nnete ya gore o tseba gabotse seo se nyakegago temong, ke nako ya go oketša naga ye o e dirišago. Re hlwa re ekwa batho ba bantši ba ngongorega ba re naga ye ba e lemago ke ye nnyane kudu – afa wena o diriša naga ye o nago le yona ka botlalo? Na e ka ba poelo ya seo o se tšweletšago seripaneng sa gago sa naga e ka godišwa mohlamongwe? Afa o ela dikeletšo tšohle tšeo o ka di hwetšago hloko? – gopola gore ka mehla go na le batho bao ba go fetago ka tsebo mme ka tlwaelo ba ka se gane go go thuša. 





