Farmer (Maize)										Sepedi



Go lemoga bokgoni intastering ya lehea 

	

Instructions:

Folio strap: Motšweletšamabele yo a hlabologago wa ngwaga 

Byline: Jane McPherson, molaodi wa Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA 

Photos: Labious, Labious 2

 Caption 1: Labious Manoto

Caption 2: Neels Ferreira (GrainSA), Johan Kriel (molomaganyi wa profense), Labious Manote le Tonie Loots (molomaganyi wa profense).



Mothopasefoka wa phadišano ya Motšweletšamabele yo a hlabologago wa Ngwaga o ile a tsebišwa moletlong wa maemo a godimo woo o bego o swerwe mantšiboa a 17 Oktoboro 2008 lefelong la “The Theatre on the Track” kua Kyalami. Ka phadišano ye Grain SA e nyaka go dumela le go tumiša bokgoni “excellence” bja batšweletši ba ba hlabologago intastering ya go tšweletša lehea, le go ba bea bjalo ka mehlala yeo e ka latelwago ke bao e sa lego ba bafsa intastering ye. 



Go ile gwa hlaolwa balemi ba ba selelago bao ba ilego ba tsenela Phadišano ya Motšweletši yo a hlabologago wa Ngwaga wa 2008. Bona e be e le ba ba latelago: 



Deliwe Ntebele-Mutlwane wa Delareyville, Leboa-Bodikela;

Boy Mokoena wa Bronkhorstspruit, Mpumalanga;

Labious Manoto wa selete sa Mooifontein, Leboa-Bodikela;

Samuel Nyambose wa Paul Roux, Freistata;

Samuel Moloi wa Fouriesburg, Freistata; le

Isaac Khuto wa Ficksburg, Freistata.



Motšweletšamabele yo a hlabologago wa lenyaga ke Labious Manoto wa selete sa Mooifontein, Leboa-Bodikela. Re rata go lebogiša Labious le baphadišani ba bangwe ka seo ba se kgonnego. 



Tše di latelago ke ditshwayotshwayo di se kae tšeo di tšwago go maloko a seboka sa baleki ka ga Labious morago ga leeto. 



Lawrence Luthango

Maatla – Boineelo bjo bo kgotsofatšago, ga a tšhabe mošomo. O na le boitemogelo. O tseba seo a se dirago. 

Keletšo – E šetše e le lebaka a swanelwa ke maemo a motšweletšikgwebo. 



Jerry Mthombothi

Maatla – O na le ditrekere le didirišwapolaseng tše di lekanego. O tseba seo a se dirago, dibjalo tša gagwe di a kgahliša mme didirišwa tša gagwe di hlokometšwe gabotse. O na le bošomelo le mabolokelo a mabotse.



Johan Kriel

Maatla – O na le naga, o na le didirišwa, o na le barwa ba babedi bao ba šomago le yena le gona o na le boitemogelo bja mengwagangwaga.



Willie Kotzé

Maatla – O diriša temothuotswako gabotse ka go tšweletša lehea le sonoplomo le go rua dinku le dikgomo. Ke motšweletši wa nnete yo a nago le boitemogelo bja mengwaga ye mentši. O na le sehlopha sa ditrekere le didirišwa tša tšona, le ge e ka ba mabolokelo le bošomelo bjo bobotse. O na le tsebo le kwešišo ye e tsenelelago ya temo mme o tseba se a se dirago le gona ka lebaka lang. O kgopela keletšo go barekiši ba diphahlo tša temo – peu, monontšha le dikhemikhale.

Bofokodi – Monna yo o fedišitše dintlha tšeo di bego di bopa bofokodi bja gagwe mme o tšwela pele ka katlego le phegelelo. 

Keletšo – Motšweletši yo o dira se sengwe le se sengwe ka nepagalo mme o kgotsofatša dinyakwa tša motšweletšikgwebo. 



Jane McPherson

Maatla – O na le tsebo le boitemogelo bjo bo botse bja temo. O na le naga ye botse ye a e dirišago ka bokgoni le gona o na le ditrekere le didirišwa tše di lekanego. 

Keletšo –– Tšwela pele ka mošomo wo o kgahlišago!



Tonie Loots

Maatla – Boitemogelo bjo bobotse, naga ye botse le pula ye e nago gabotse, gammogo le ditrekere le didirišwa tše botse. 

Bofokodi – Taolo ya ngwang e swanetše go elwa hloko, kudu sehlwa “kweekgras”. Papatšo ya gagwe e ka kaonafatšwa. 

Keletšo – Maatla a ditrekere a swanetše go dula a sepelelana le katološo ya mašemo. Hlahloba mašemo malebana le nošetšo. 



Amos Njoro

Maatla – O tloga a tseba gabotse seo a se dirago. 

Keletšo – O swanetše go iphihliša matšatšing a balemi le go tsenela dithuto go feta ka moo a dirago ka gona gore a itemoše diphetogo tša kgauswana le ge e ka ba tsebo ye mpsha. 



Jenny Mathews

Maatla – Monna YO MOGOLO – dieta tše kgolo – mehlala ye megolo – yeo e ka tšwelago motho mohola ge a ka e šala morago. Monna yo ke mohlala woo o ka hlohleletšago ba bangwe – kudu barwa ba gagwe. O tutuetša kholofelo ya gore bokamoso bja temo bo ka lotega ge bo ka ba diatleng tše di swanago le tša gagwe. O kgonne tše kgolo le ge a be a swaregile mabakeng a katano le tlalelo mengwageng ye mentši. Re mo hlompha go fetiša. Yo ke monnanna gare ga banna. Bjalo ka motšweletši o sa gola mme ga a tšhabe go hlaola dintlha tša bofokodi tšeo a hlokago thušo mabapi le tšona – thušo yeo a kgonthišago gore o a e hwetša. 

Keletšo – Motšweletši wa Ngwaga wa 2008! 





