Consumption (Maize)								Sesotho sa Leboa

Tšhomišo ya meetse – nošetšo e e ama bjang?



Instructions: 

Folio strap: Nošetšo

Byline: Tsebišo ye e tšwa mo go Mošupatsela wa Tšweletšo ya Lehea le le nošetšwago 

Tšhomišo ya meetse le bokaakang bjoo bo nyakegago go ya ka magoro a bašomiši (consumer sectors) bo tšweletšwa ke Kgoro ya Ditaba tša Meetse le Kagodikgwa. Dipalopalo tša ngwaga wa 2000 mabapi le bašomiši ba bagolo ba meetse mono Afrika-Borwa di bontšhwa mo tlase. Tšhomišo ya meetse e hlagišwa ka dimilione tša dimetarakubiki (cubic meters) ka ngwaga. 

Legoro la bašomiši
 
Tšhomišo
 
Sephesente %
 

 
Bommasepala le malapa
 
3 220
 
14,4
 

 
Intasteri
 
2 043
 
9,1
 

 
Meepo
 
582
 
2,6
 

 
Tšweletšo ya mohlagase
 
779
 
3,5
 

 
Nošetšo
 
10 974
 
48,9
 

 
Diruiwa
 
316
 
1,4
 

 
Pabalelo ya tlhago
 
187
 
0,8
 

 
Kagodikgwa
 
1 570
 
7,0
 

 
Ekholotši (Ecology)
 
2 787
 
12,3
 

 
PALOMOKA
 
22 438
 
100,0
 

 


Re kgona go bona gore nošetšo e šomiša tekanyo ya seripagare sa methopomeetse ye e hwetšagalago. Ka ge palo ya batho mono Afrika-Borwa e dula e golela godimo mme e šetše e feta dimilione tše 47, go molaleng gore legoro le la bašomiši le tlo gapeletšwa go šomiša meetse ka tlhoko go ya ka molao, le gona mabapi le tšweletšo fela. Go akanywa gore methopomeetse mono Afrika-Borwa e tšweleditšwe pele ka botlalo mme go iša pele go tla tura kudu.

Sebaka le kgonego ya nošetšo (scope and potential irrigation) 

Gonabjale dihektare tše e ka bago dimilione tše 1,3 tša nagatemo mono Afrika-Borwa di a nošetšwa, mola go na le kgonego ya go nošetša dihektare tše dingwe gape tše 233 600. Go lekanyetšwa gore ka baka la tlhokego ya meetse go tla nošetšwa fela dihektare tše e ka bago tše 178 000 go tšwa go palo ye ka moso. Lehea la ditone tše e ka bago tše 660 000 leo le tšweletšwago dihektareng tše 110 000 tše di nošetšwago, le bopa karolo ya 10% ya dibjalo tšohle tša setšhaba tše di tšweletšwago mašemong ao a nošetšwago. 

