Politicians (Maize) 								Sesotho sa Leboa



Tšatši leo batšweletši ba ilego ba bolela le boradipolitiki... 



Instructions: 

Folio strap: Koketšamohola

Byline: Jenny Mathews, modulasetulo wa Lenaneotlhabollo la Balemi la Grain SA.

3.	Photo: Moh Jane McPherson, Dr Willie Kotzé, Moss Malo, Monica Mpetshu-Matamba, Tom Gwala, Samuel Moloi, Elias Monaisa, William Matasane, le Moh Jenny Mathews ba bile gona Khonferenseng ya Phahlo le Tlhabollo ya Balemi ya Agri SA (Agri SA Commodity and Farmer Development Conference) kua Cape Town malobanyana. 



Bahlankedi ba sehlopha sa Tlhabollo ya Balemi sa Grain SA ba bile gona Khonferenseng ya Phahlo le Tlhabollo ya Balemi ya Agri SA yeo e ilego ya swarwa kua Cape Town ka 25 le 26 Feperware 2010. 



Go thomile go ba bohlokwa kudu gore re hlohleletše boradipolitiki go nepiša šedi ya bona mathateng ao a lebanego temo mono Afrika-Borwa, gobane ga re kgone go tšwela pele go bjala dibjalo tšeo di sa tswalego poelo – mme go feta fao ga go na ka moo re ka thušago tshepetšong ya phetolo le mpshafatšo ya naga ka go nolofatša boikagelo bjo bo atlegilego bja batšweletši ba bafsa dipolaseng tša bona, ge ba sa kgontšhwe ke dipoelo tša bona go fetoga batšweletšikgwebo bao ba ka kgotlelelago! Ka fao batšweletši ba ile Cape Town ba tshepile gore ba tla theeletšwa ke bathei ba maikemišetšo (policy makers). Ba be ba le gona – le rena ra ba gona! 



Sehlopha sa Tlhabollo ya Balemi sa Grain SA se be se laletšwe go bontšha diswantšho (photos and slides) tša mošomo wo se o dirago nageng ka bophara. Leeto la go ya Kapa la sehlopha sa batšweletši ba ba šupago bao ba bego ba emetše batšweletši ba ba hlabologago, le ile la lefelwa ke Trasete ya Lehea (Maize Trust). Baromelwa (delegates) ba rena e be e le Moh Jane McPherson, Dr Willie Kotzé, Moss Malo, Monica Mpetshu-Matamba, Tom Gwala, Samuel Moloi, Elias Monaisa, William Matasane, le Moh Jenny Mathews. 



Tona Tina Joemat-Pettersson e be e le seboledi sa moeti (guest speaker) letšatšing la mathomo la khonferense. Tona e ile ya leboga tema ye e kgathwago ke mekgatlo ya diphahlo (commodity organisations) tlhabollong ya temo fao go lemogilwego gore “batšweletšikgwebo ba swarana diatla le batšweletši ba ba hlabologago ka go se timane, le gona ba ba thuša ka go ba neela bokgoni le tsebo ye bohlokwa.” O ile a holofetša baromelwa gore tlhabollo ya nagadipolasa le mpshafatšo ya naga ke ditaba tše bohlokwa go mmušo le gore toto ya dijo le tlholo ya mešomo ke dintlha tše di nepišwago. O boletše gore tebanyo goba nepo ya go hlola mešomo temong e hlaela kudu mme taba ye e swanetše go elwa hloko. O re ofisi ya gagwe e ikemišeditše go nepiša tlhabollo ya baleminyane (small holders) le balemikgwebo. Ka lehlakoreng le lengwe o ile a dumela gore o lemogile ge peo ya tšhelete temong e fokotšegile mme ka fao mmušo gonabjale o akanya peo le Kgoro ya Dinamelwa mabapi le infrastraktšha. O boletše gape gore ba lemoga mathata ao a hlolegago ka baka la ge batšweletši ba rena bao ba sa thušwego ka tshwanelo ba swanetše go phadišana le batšweletši ba dinaga tše di tšwetšego pele (developed countries), bao ba amogelago thušo go mebušo ya bona (government subsidies). Mathata a a phegelelago mabapi le tlhokego ya tšhelete le bothata bja koketšo ya ditshenyegelo tša dinyakwapšalo (input costs) bjo bo golelago godimo, ao e lego mathata a a dirilego gore mafelo a magolo a nagatemego a letše fela a sa lengwe, ke ditaba tšeo bathei ba maikemišetšo a temo ba di lemogago, mme baleminyane le batšweletši ba bafsa ba tshepišwa thušo ye e fetago ya gonabjale. 



Polelong ya gagwe Tona e rile kgoro ya gagwe e ikemišeditše go thuša batšweletši go phema kamogo (sequestration) ya naga ya bona ka go ba thuša ka mekgwa ye e fapafapanago, eupša batšweletši ba tla dumelelwa lebaka la lešoko (period of grace) la mengwaga ye meraro fela mo go lona ba swanetšego go bontšha gore dikgwebo tša bona di sepela gabotse. Ye ke tšhupo ye e kgothatšago go tšwa go mmušo, eupša pelaelo ke gore mola batšweletši ba sa palelwa ke go hwetša poelo ye kaone ka go tšweletša mabele goba dipeu tša oli, phegelelo ya bona lebakengtelele e tla dula e le kotsing. 



Tona e boletše gore botšweletši bja temo bo dutše bo fokotšega ka gonyane ka gonyane mme ditšweletšwa tša temo tšeo Afrika-Borwa e di rekago dinageng tša ntle di a oketšega. Potšišo ke gore: Ke ka lebaka lang re rekago ditšweletšwa dinageng tša ntle mola re ka bego re di tšweletša mono nageng ya rena ka go diriša mabele a rena le go hlola mešomo? Thekontle ya namakgomo, nama ya mamane, namakgogo le mae e bonala e golela godimo. Se se ra gore re lefa batšweletši ba ntle go hwetša ditšweletšwa tšeo di hloletšego baagikabona mešomo le gona di dirišitšego phahlo ya bona ya mabele. Go feta fao dithekontle tše di ra gore re iša tšhelete ya rena dinageng tše dingwe bakeng sa go e diriša mono gae go thuša tshepelo ya temo (agricultural value chain) le go maatlafatša ekonomi ye e fokolago ya dipolaseng. 



Mna Gugile Nkwinti, Tona ya Tlhabollo ya Nagadipolaseng le Mpshafatšo ya Naga, e be e le seboledisegolo (keynote speaker) letšatšing la bobedi, ge go be go nepišitše dintlha tša go amana le tlhabollo ya batšweletši ba bafsa. O itše o kgolwa gore go sa šetše mošomo wo montši mabapi le go kgonthiša phetišetšo (tšhutišo) ye e atlegilego ya naga le gore batšweletši ba bafsa, bao ba šetšego ba le dipolaseng mme ba swerego bothata go tšwela pele, ba swanetše go elwa hloko kudu. Tona Nkwinti o ile a dumela gore temo ye e beakantšwego (organised agriculture) e kgatha tema ye bohlokwa tlhahlong le thutong ya batšweletši ba bafsa. Baromelwa ba Grain SA ba bile le sebaka sa go bolela ka mapheko a mmalwa a a šitišago katlego ya bona, mme ba hlagišitše dikgopišo tša ba bantši ka go šupa tlhaelo ya phetišetšo ye e atlegilego ya naga, lebaka e le gore go fa motho naga fela ga go a lekana. Go ya ka bona tebelelokakaretšo (holistic approach) malebana le polasa ye nngwe le ye nngwe e swanetše go hlabollwa le go thekgwa lebakengtelele. Sekgopišo se sengwe ke dipolasa tšeo di lengwago ke dihlopha (group farms), fao go šalago go šoma batšweletši ba se kae ba mafolofolo mola bahodi (beneficiaries) ba bangwe ba ipshina ba dutše ka matsogo. 



Tona e ile ya kgahlwa ke monabo wa mošomo wa Grain SA ka moo a ilego a kgopela kopano le baromelwa, seo se tshepišago patamelano ya kgoro ya gagwe le sehlopha sa Grain SA, mme re holofela gore se se tla ba le mohola ka moso. 

