Kgopelo ya go tsenela lenaneotlhahlo (learnership) ge motho a sa šome
Re hlokomela Re karolo ya Re direla
Ditirelo tša batho
Ditirelo tša mekgahlo
Ditirelo tša badudi ba dinaga tša ka ntle
Kgetha dipolelo
Kgopelo ya go tsenela lenaneotlhahlo learnership g
Dikgetho
Gatiša letlakala le
Romela letlakala le ka e-meile
E iše go tše o di ratago kudu
E dire bjalo ka letlakala la matseno la websaete
Ka ga websaete ye
Ikopanye le rena
Mathomong
Ditirelo tša batho
Lefase la mošomo
Kgopelo ya go tsenela lenaneotlhahlo learnership g
Kgopelo ya go tsenela lenaneotlhahlo (learnership) ge motho a sa šome
Tlhalošo
Lenaneotlhahlo ke lenaneo la thuto leo mafelelong a lona motho a fiwago lengwalo la thuto malebana le mošomo wo a bego a o dira. Mananeotlhahlo a akaretša go ithuta motho a le ka phapošing lefelong la tlhahlo goba kholetšheng le go hlahla motho a le mošomong. Gore o kgone go tsenela lenaneotlhahlo, go swanetše go ba le mongmošomo yo a nago le kgahlego le bokgoni bja go go tšea gore o tsenele lenaneotlhahlo leo.
Ke mang yo a ka dirago kgopelo?
Mang le mang yo a feditšego sekolong, kholetšheng goba yunibesithing gomme a sa šome. Batho ba ba sa šomego ba swanetše go ingwadiša mo dathabeiseng ya Kgoro ya Bašomi bjalo ka bao ba nyakago mošomong.
Ga go na tšhelete ye motho a e lefelago gore a tsenele lenaneotlhahlo. Mang le mang yo a hlaotšwego go tsenela lenaneo le o swanetše go fiwa tšhelete ye e rilego (allowance) ke mongmošomo.
Botelele bja lenaneotlhahlo bo fapana go ya ka mohuta wa indasteri empa bo ka se be ka fase ga ngwaga o tee.
Ge o nyaka tshedimošo ka botlalo, eya go Kgoro ya Bašomi.
Tsela ye e latelwago
Gopodišiša ka mohuta wa tlhahlo le mošomo wo o o nyakago. Ka mantšu a mangwe, ge e le gore o motho wa go rata go šomela ka ntle, o se dire kgopelo ya mošomo wa go šomela ka ofising.
Dira CV ye e fago tshedimošo ye bjalo ka ye e latelago:
Maina a gago le letšatši la matswalo
Mangwalo a dithuto le dikolo tše o di tsenego
Maitemogelo a mošomo, maina a batho bao o ba šometšego peleng le gore o be o dira eng
Mabokgoni a mangwe a bjalo ka a khomphutharas; le gore naa o na le laesense ya go otlela, bjalobjalo.
Referees (maina le diatrese le dinomoro tša mogala tša batho ba ba go tsebago gabotse malebana le mošomo goba dithuto)
Ingwadišele senthara ya kgauswi le wena ya bašomi bjalo ka motho yo a nyakago mošomo. Se se tlo kgontšha bengmošomo go hwetša leina la gago ge e le gore ba nyaka go thoma lenaneotlhahlo.
Kgopela bagwera le ba leloko gore ba go nyakiše mošomo le gore ba fele ba bala dikwalakwatšo mo dikuranteng.
Dula o ikopanya le senthara ya geno ya bašomi gore o fele o ba lemoša ka diphetogo tše di bago gona ka ga wena.
Molao
Nako
Botelele bja lenaneo le bo a fapana empa bo ka se be ka fase ga ngwaga o tee.
Tefelo
Tirelo ye ga e lefelwe.
Diforomo tšeo di tlatšwago
Dira kgopelo go Kgoro ya Bašomi goba senthara ya merero ya bašomi ya kgauswi le wena.
Mafelo le Diatrese
O kgopelwa go kgetha profense
Gauteng
Kapa Bodikela
Kapa Bodikela
Kapa Leboa
Leboa Bodikela
E lekotšwe la mafelelo ka:
Ka ga websaete ye
Ikopanye le rena
Mabaka a tšhomišo
