Go keteka baswa ba Afrika Borwa

BOKAMORAGO
Ka 1974, mmuo wa apartheiti o ile wa tea sephetho sa go bua molao wo Dr HF Verwoerd a ilego a leka go o phethagata ka 1953 ka ntle le go twelela. E be e le ka nako yeo a bego a swere phothefolio ya ta thuto. Mmuo wa nako yeo o be o gapeleta molao wa 50/50 wa gore Afrikaanse e be yona go rutwago ka yona dipalo, dithuto ta saentshe ya ta leago le dipalopalo; gomme saentshe, thutaphetlo le ta bokgabo di rutwe ka seisemane. Barutii le batswadi ke ba mathomo ba go ganana le seo. 

Ka 1975 Dibhoto ta Dikolo go twa dikolong te upa di ile ta laela barutii gore ba se ke ba ruta ka Afrikanse, gomme seo sa hlola gore ba Legoro la Thuto ya Babaso  ba rake maloko a mahlano a Bhoto yeo moomong.

Ka 1976 sekgopi seo se hlotwego ke lenaneo la Thuto ya Babasose be se gola. Ge go batamela meferefere ya June 16, baithuti ba Soweto ba ngwadile lepeto la gore Tsena o Ithute, O tloge o ye go thua ba bangwe mo botsenong bja dikolo ta disekontari.

Ka Mathe ngwageng woo, go ile gwa gapeletwa gore go rutwe ka Afrikanse dikolong te dingwe tikologong ya Soweto, gomme dikgakgano ta molao wa 50/50 ta golela godimo. 

Ka di 17 ta Meyi, dikolo te dingwe di ile ta rulaganya dipoikoto, ba laela gore ba se ke ba hlwe ba rutwa ka Afrikanse.  

Ka June, dikolo te dingwe di ile ta gana go ngwala meleko ya dithuto ta leago ka Afrikanse gomme ba thoeta go poikota meleko ya June ka moka. 

Ka Sontaga sa di 13 ta June, go bile le kopano moo go ilego gwa tewa sephetho go dira mogwanto ka gare ga motse wa Soweto ka di 16 le di 17 ta June, gomme e felele ka kgobokano e kgolo ka Labohlano la di 18 ta June. Kopanong ya ka Sontaga, go ilwe gwa hlongwa komiti gomme ya bitwa Soweto Action Committee (SAC); gomme  yona e na le maloko a mabedi go twa dikolong ta sekontari ta Soweto. Komiti ye e hlomilwe go tla go loga maano a gore go be le mogwanto wa khuto.
 
SAC le batho bao ba bego ba tlile kopanong yeo ba ena gore taba ye e be khupamarama ka di 13 ta June, gore maano a mogwanto a se ke a senywa ka go phatlalatwa bathong ba ele.  Matating a mararo ao a latelago, gwa phatlalatwa lentu gomme gwa romelwa le ditaelo ta ka pejana ka gore go tla direga eng tating leo. 

Mesong ya Laboraro la di 16 ta June ka 1976, baithuti ba Soweto ka bophara ba kopana kgothekgothe mafelong a go feta a lesomepedi; e le ge go kopanelwa mogwanto.  Bahlahli ba mogwanto ba ile ba phatlalata diplakate teo go tona go bego go ngwadilwe mapeto a go swana le bo  Fase ka Afrikanse le Afrikaans ke polelo ya sethaba.





Bohlokwa bja di 16 ta June
Letati le le swaya ntlhoreng ya dikgakgano ya baswa ba Afrika Borwa yeo e thomilego pejana ga moo gomme ya twela pele go fihla mathomong a demokrasi ka 1994. Meferefere ya Soweto, ntlhoreng ya dikgakgano ya baswa, e hlote meferefere ya go latelana lefase ka bophara yeo e ilego ya gatelelwa ke balaodi ba aparteiti. Batho ba banthi ba hlokofete moo, makgolokgolo a swerwe moo gomme bonthi bja batho ba thabete dinageng ta ka ntle go tsenela mekgatlo ya tokologo yeo e rakilwego ka mo nageng. Bohlokwa bja di 16 ta June 1976  ke tsela yeo letati le le emelago batho bao ba inthitego sehlabelo ka yona, boineelo bja batho go tokologo le go ba le mafolofolo a go ba badudi ba naga.

E tliite tlhabologo go lenaneo la thuto leo le hlomphago serithi sa batho, pharologanyo ya dito ta batho le tokologo ya kgetho; ebile e leka go netefata gore batho ka moka ba hweta thuto yeo e lekanego.

Ditiro ta baswa ba mengwageng ya di 70s di bile le seabe seo se makatago mo go ageng bokamoso bja naga ya rena. Bjalo ka baetapele ba kamoso, ba ile ba kgona go ba le lesedi la moo ba yago gona le go thalathala tsela yeo ba dumago go e sepela. Go ya ka ponelopele, ditiro le dihlabelo ta bona, ba hlote ntwa kgahlanong le mmuo wa aparteite, gomme seo sa ia go demokrasi.

Baswa ba sa twela pele ka go tea karolo e bohlokwa mo sethabeng, gomme mmuo wa tokologo o ikemieditego go dira tohle teo di tlago tlia tlhabollo ya baswa bao e lego baetapele ba rena ba ka moso le batlhokomedi ba tokologo ya rena yeo re e hweditego ga boima.  Mo nakong ye, dinyakwa ta baswa di swaretwe pele ke  Etentshi e mpsha yeo e sa twago go hlongwa ya Bosethaba ya Tlhabollo ya Baswa (YDA) yeo e tsenego legatong la Khomiene ya Bosethaba ya Baswa le Mokgatlo wa Baswa wa Umsobomvu, e le ge mmuo o leka go thua ka merero ya baswa.

Ditlhotlo ta Baswa
Baswa ba matati a ba kopana le ditlhotlo te dinti, go akareta le go hloka meomo ka bonti, bodiidi le bosenyi. Hlokego ya meomo ke tlhotlo e kgolo go baswa ka bophara, go tloga ka bao ba feditego marematlou go fihla ka bao ga alogilego  dikholetheng, diyunibesithing le ditheknikhoneng bjalo bjalo. 

Baswa ba Afrika Borwa ba lebane gape le ditlhotlo ta malweti ao a fetelago ka tsela ya thobalano bjalo ka HIV/Aids. 

Malapa ao a thekgilwego ke bana le baswa a oketega ka mehla ka lebaka la go hlokofala ga batswadi; bothata e le malweti ao a hlolago ke HIV/AIDS bjalo ka TB.

Tlhotlo e kgolo yeo naga ya rena e lebanego le yona ke go thua baswa gore ba tsebe gore ke bomang, ba lemoge moo ba twago gona le gore re ba hlohlelete gore ba dule ba ikemiedite go ineela bakeng sa bokamoso bja bona. Go ya ka moo baswa ba etego ba laedite kgahlego go dikgetho ta bone ta demokrasi ka gona, re tla atlega.

Mabaka ao a bulegilego bakeng sa Baswa
Mmuo wa demokrasi o hlomile mananeo a go swana le  Etentshi ya Bosethaba ya Tlhabollo ya Baswa(NDA) yeo e omago ka merero ya baswa ka moka, go tloga ka dipholisi go fihla ka tlhabollo. Etentshi ye ke maikarabelo a Tona yeo e lego ka go Presidentshi. NDA e hlomilwe ke mmuo go arabela ditlhotlo ta ekonomi teo baswa ba lebanego le tona thwii; gomme bjalo ka ethentshi yeo e thekgago tlhabollo ka maeleng, e hlometwe go dira gore go be le hlolego ya meomo, tlhabollo ya bokgoni, le go fetieta bokgoni go ba bangwe.

Go sekegela le go gatelela thuto go laetwa ke lebaka la gore Thuto ya Motheo le Thuto ya go Godimo di na le Matona a go fapana go netefata gore di le pedi di hweta tshekegelo ya maleba.

Karolo ya Palamente go Tlhabollo ya Baswa
Palamente e na le dikomiti ta go swana le Komiti ya Photefolio ya Basadi, Bana le Batho bao ba sego ba itekanela mmeleng, mmogo le Komiti yeo e Kgethilwego ya Basadi, bana le Batho bao ba sego ba itekanela mmeleng. Dikomiti te di lebane le merero ya baswa gomme ke maikarabelo a tona go hlokomediia merero ya baswa le go eta melao yeo e amago baswa.

Palamente ka bophara e dira melao. E fetiite melao e menti go swana le Molao wa Kgodio ya Babaso wa 2003, Molao wa Tlhabollo ya Bokgoni wa 1998 le Molao wa Tekatekano ya ta Meomo.

Mo karolong ya yona ya tlhokomediio, Palamente e lebelete phethagato ya melao yeo e fetiitwego, go akareta le yeo e lebiitego baswa ba ka mo nageng.

Baswa ba Afrika Borwa ba ka tea karolo bjang ka Palamenteng
Go dira gore Palamente e fihlelelege ga bonolo, go na le lenaneo leo le bitwago Members Interface leo ka go lona baswa ba kago kopana le Maloko a Palamente ka o tee ka o tee go ya ka merero ya bona. Gape ba ka dira dithupeto ta go ngwalwa goba ba di hlagia ka bo bona. 

Baswa le bona ba bopa karolo ya sethaba yeo e ka tsenelago dikopano ta dikomiti moo meomo ye menthi ya Palamente e dirwago gona, gomme ba ka tsenela dikopano teo go bona seo se diregago gore ba ikhumie ka tsebo.

Palamente e na le mananeo a maswa ao a lebanthitego makala a go fapana, mohlala, Palamente ya Baswa (yeo e swarago ka Kgwedi ya Baswa) moo go tlago ahlaahlwa merero ya baswa ebile baswa e le bona fela ba teago karolo moo, le marapo a filwe bona. 

Molaotheo o gapeleta Palamente go akareta sethaba mo mererong le mananeong a yona, ka fao baswa bjalo ka karolo ya sethaba ba  phela ba mengwa go tla go tea karolo mo mananeong a  Palamente a maswa a go swana le ditheeleto ta Sethaba, Polelo ya Mopresidente ya Pulo ya Palamente le te dingwe teo go hlokagalago gore sethaba se tee karolo go tona. 

Produced by the Public Education Office
Parliamentary Communication Services
INSPIRED BY PEOPLE



www.parliament.gov.za
P.O. Box 15, Cape Town, 8000
Mogala: 	(021) 403 3341
Fekese:	(021) 403 3303

This pamphlet is available in all the official languages of South Africa.
