BASADI LE PALAMENTE 

1. NAA KE KA LEBAKA LA ENG GO LE BOHLOKWA GORE BASADI BA TEE KAROLO GO HLAMENG GA MOLAO?
Basadi ba bopa go feta seripagare sa sethaba sa Afrika Borwa, ka fao mantu a basadi a swanete go sekegelwa ge go tewa diphetho le ge melao e hlangwa.

Go tsenya basadi ge go tewa diphetho ke motheo wa tokelo ya batho. Basadi ba swanete go tea karolo go dirweng ga melao ka gore go tsenywa tiriong ga  melao le dipholisi ta mmuo go na le diphetogo teo di amago  maphelo a bona a tati ka tati. Se bohlokwa kudu, dinyakiio di bonthite gore ge basadi ba tea karolo go teweng ga diphetho, go dira gore tebelediio le edi di fiwe go abeng methopo yeo e kaonafatago boleng bja maphelo a bohle. Koketego ya basadi bao ba teago karolo  mo go dirweng ga melao e ka ba ka katoloo ya go re ia go kaonafato ya phihlelelo ya ditirelo ta motheo bjalo ka madulo, thuto le kagio.
 
2. NAA BASADI BA KA TEA KAROLO BJANG GO DIRWENG GA   
    MELAO? 

Molaotheo wa Afrika Borwa o bolela gore sethaba se swanete go ba le phihlelelo ya go tea karolo ka Palamenteng le go ditshepeto ta yona. Go na le ditsela teo di fapanego ka mo seo se ka dirwago ka gona.  

Basadi ba ka tea karolo go dirweng ga melao ka go kgetha mokgatlo wa sepoletiki woo ba naganago gore o ka emela dikgopolo le matshwenyego a bona gabotse Palamenteng. Ba ka tea karolo gape go rulaganyeng le go omela mekgatlo yeo ba e kgethilego le go ka kgethwa go makala a yona. Basadi ba hlatloeditwe maemong a godimo ka tsela yeo. 

Sethaba se na le tokelo ya go tsenela dikopano ta dikomiti le go tea karolo go Ditheeleto ta Sethaba. Ge taba e le kgahlegong ya sethaba kudu, Komiti ya Ngwako wa Bosethaba goba Khansele ya Bosethaba ya Diprofense e ka tea sepheto sa go swara ditheeleto ta bosethaba goba go kgopela dihlagio. Sethaba se ka tsebia Komiti ya Photefolio goba yeo e Kgethilwego ka dikgopolo ta bona goba taba yeo go boledianwago ka yona. Maloko a sethaba a ka ikgolaganya le Leloko la Palamente go tweleta kgopolo  ka molao.


3. KE DITOKIETO DIFE TA  MOLAOTHEO TEO DI KGONTHAGO BASADI GO TEA KAROLO ? 
Molaotheo wa Afrika Borwa o aba tlhako ya twetopele ya tekatekanyo ka bong, gape le go kgatha tema ge go dirwa melao.  Molaotheo o na le ditokieto te malwa teo di twetego pele ka tekanyo ya bong. Molao wa Ditokelo o tshepia go swara maAfrika Borwa kamoka ga wona ka go swana. O ganeta kgethologanyo go ya ka morafe le bong. Molao wa Ditokelo o gatelela gore magato a swanetwe a tewe go godia go twelelela  ga tekano magatong kamoka a sethaba.

Molaotheo o thekga ditheo teo di thekgago temokrasi, le go tea karolo ga basadi. Gare ga te dingwe, se se akareta Komiene ya Tekano ka Bong mmogo le Komiene ya Ditokelo ta Botho ya Afrika Borwa.

Go tlaleleta  ditokieto teo di dirilwego ka go Molaotheo, Afrika Borwa  e  ikana go tekanyo ka bong ka tumelelano ya dikopano ta bosethaba,  bjale ka Mokgatlo wa Phedio ya Kgethollo Kgahlanong le Basadi(CEDAW)  le Mokgatlo woo o bitwago Platform of Action, yeo   e thomilwego ke Kopano ya Basadi ya Beijing. Afrika Borwa ke setho sa mananeo a mmalwa a Afrika
a go tea karolo le go hlabolla basadi, mohlala, tumelelano ka ta bong le tlhabollo ya Tlhabollo ya Sethaba sa Borwa bja Afrika (SADC).  
	
4. KE DIBOPEGO DIFE  TA GO DIRA GORE BA TEE KAROLO GE GO DIRWA MELAO.
Tsela ya mathomo ya bohlokwa ya gore basadi ba ka akaretwa go Palamenteng ke ka nako ya dikgetho. Ka mokgwa woo batho ba kgethago nakong ya dikgetho go laeta go hlangwa ga  mengwako ye mebedi  e lego Ngwako wa Bosethaba le Khansele ya Bosethaba ya Diprofense. Dikgetho ta sethaba di fa batho kamoka ba mengwaga ya ka godimo ga 18  tokelo ya go kgetha mokgatlo woo ba o ratago. Basadi ba dira palo ye nthi ya bakgethi e bile ba ka omia tokelo ya bona ya go kgetha gore ba huete ka fao Palamente e tlago bopega ka gona, le ka fao setheo se se tlago bea tlhabollo ya basadi pele. 

Palamente ya bone e tsebagadite diKomiti te di latelago teo di omago thwii le ditaba teo di amanago le basadi:
 Komiti ya Photefolio ya Basadi, Baswa, Bana le Batho bao ba sa Itekanelago Mmeleng
 Komiti yeo e Kgethilwego ya  Basadi, Baswa, Bana le Batho bao ba sa Itekanelago

Kgoro ye ntshwa ya Basadi, Bana le Batho bao ba sa Itekanelago e hlomilwe go tiia meongwana ya mmuo go hlabolla le go ireleta batho ba sethaba sa rena bao ba nago le mafokodi ao a ka ba iago ba le kotsing.

5. KE DITLHOHLO DIFE TEO BASADI BAO BA TEAGO KAROLO  GO DIRENG MELAO BA LEBANEGO LE TONA?

Le ge e le gore basadi ke bona ba theago bonti bja sethaba sa Afrika Borwa, palo ya bona e sa le fase ge go etla go teyeng diphetho. Go na le ditlhotlo te nti teo di palediago basadi go bapala karolo ya go kwagala ka botlalo, gomme ye kgolokgolo ke bodiidi. Bodiidi ke bothata bjoo basadi ba banti ba Afrika Borwa ba lebanego le bona, kudukudu dinagamagaeng.     
Phihlelelo ya ditirelo ta motheo go swana le thuto, meetse le ta leago e tutueditwe ke bong bja go se lekalekane, morafe le dikamano ta maemo. Gore basadi ba bapale  karolo ka botlalo ge go dirwa molao, phihlelelo ya basadi go ditirelo ta motheo e swanete go kaonafatwa.

Bonti bja basadi bo hloka matlafato ya ikonomi. Basadi ke bona ba legoro leo le diilago mo Afrika Borwa gomme ba boemong  bja go se thwalwe gabotse goba go hloka moomo. Go feta fao, HIV/AIDS e ama tekanyeto ye kgolwanyana ya basadi, kudukudu basadi ba bannyane mengwageng ya bona ya go belega.

Ntwa kgahlanong le basadi e ala e le ye ngwe ya ditlhotlo te kgolo te amago basadi. 

Temokrasi ya rena yeo e golago e kaonafadite phihlelelo ya basadi go matla a dipolotiki le go tea diphetho. Afrika Borwa gape e thekga molao go bolela ka thlomamotekano ya bong. 

Tlhohlo ye go lebaganwego le yona ke ya go dira gore basadi  kamoka ba fihlelele ditokelo.


6. NAA KEMEDI YA BASADI KA MO PALAMENTENG E BJANG GA BJALO?

Ka go Ngwako wa Bosethaba, kemedi ya basadi  e oketegile ka 45%. Afrika Borwa e balwa mo legatong la boraro lefaseng  ka kemedi ya basadi Palameneteng.

7. NAA BANNA BA KA KGATHA TEMA  EFE?

Banna ba na le tema ye bohlokwa yeo ba e kgathago go fihleleleng tekatekano ya bong mo sethabeng sa Afrika Borwa.  Maabaaba a banna ba ema ka maoto kgahlanong le ntwa go basadi le bana. Banna ba swanete go huetana go fetola maitshwaro a bona, le go hlompha basadi. Banna le basadi ba na le tema ye bohlokwa ya go lekana yeo ba swanetego gore ba e bapale mo phetolong ya dikamano ta bong mo sethabeng. Ga go na le sethaba seo se ka lokologago ka nnete ntle le ge basadi le banna ba sona ba lokologile ebile ba lekana, gomme go fihleng ga bjalo, banna le basadi ba rwele maikarabelo a go lekana. 


___________________________________________________________________

Teo di ka balwago go twela pele:

1 Molokomme,  Representation of Women and Men in Politics and Decision-making Positions in SADC, 2001
___________________________________________________________________





TSHEDIMOO YE BOHLOKWA YA DIKGOLAGANYO

 Komiti ya Photefolio ya ta  Basadi, Baswa, Bana le Batho bao ba sa Itekanelago Mebeleng 
Tel: (021) 403 3840

Komiti ye e  Kgethilwego  ya Basadi, Bana le Batho bao ba sa Itekanelago Mebeleng  
Tel: (021) 403 3768

Ofisi ya Tona ya ta Basadi, Bana le Batho bao ba sa Itekanelago Mebeleng  
Tel: (012) 300 5575 / 5516 / (021) 464 2203


___________________________________________________________________


E tweleditwe ke  ba Ditirelo ta Dikgolaganyo ta Palamente
E  HLOHLELEDITWE KE  BATHO


www.parliament.gov.za
P.O. Box 15, Cape Town, 8000
Telephone: (021) 403 3341
Facsimile: (021) 403 3303


Phamfolete ye e gona ka maleme a semmuo kamoka a Afrika Borwa.
