Palamente ya Afrika Borwa


Palamente e na le Dintlo te pedi:
Ngwako wa Bosethaba (NA), yeo e nago le maloko a 400, le
Khansele ya Bosethaba ya Diprofense (NCOP), yeo e nago le baemedi bao ba ka bago 90. 

Khansele ya Bosethaba ya Diprofense
Go ya ka Molaotheo, NCOP e emela diprofense go netefata gore mmuo o sekegela diprofense tsebe. 

E dira seo ka tsela ya go tea karolo ge go dirwa melao le go fa sethaba sebaka sa go ahlaahla merero ye bohlokwa yeo e amago diprofense. 

NCOP e netefata gore dipelaelo ta mmuoselegae di fihliwa mmuong.

Sebopego sa NCOP

NCOP e na le baemedi ba go twa go ye nngwe le ye nngwe ya diprofense te 9 bao ba kgethilwego ke makgotlatheramelao a diprofense, gape le baemedi ba Mokgatlo wa Afrika Borwa wa Mmuoselegae(SALGA).

Baemedi ba profense e tee ka e tee ke ba lesome: 

Ba ba tshelela ba saruri
Ba bane bao ba kgethegilego goba ba lebakanyana

Baemedi ba ba okametwe ke Mopremia wa profense ye nngwe le ye nngwe, yoo e lego yo mongwe wa baemedi bao ba kgethegilego..

Mopremia a ka kgetha motho mo sebakeng sa gagwe ge go hlokega.
 
Baemedi ba SALGA ba kgethwa ke komiti ya khuduthamaga go twa go sehlopha sa baemedi  sa Mekgatlo ya Mmuoselegae ya diprofense te senyane. 


Baofisiri ba NCOP 

NCOP e kgetha Balaodi mo magareng ga bona ka bobona;

Modulasetulo, 
Baswarabadulasetulo ba babedi. 

Balaodi ba ke bona bao ba swerego taolo ya moomo wa NCOP ebile e ba badulasetulo ka nako ya dingangiano go netefata gore baemedi ba kgona go bolela ka tokologo gomme ba sa tshele melao ya Khansele. 

Moswaramodulasetulo wa saruri o kgethwa sebaka sa mengwaga e mehlano mola Bapremia ba diprofense ba ielana sebaka ka go ba Baswarabadulasetulo sebaka sa ngwaga.

Karolo yeo e bapalago ke NCOP 

NCOP e tsebagala ka go tweleta thomiano-mmogo ya puo le demokrasi yeo e fago batho sebaka sa go tea karolo, ebile ke yona e etetago pele dipelaelo ta mmuoselegae le ta diprofense go mmuo.  

NCOP e bolelela diprofense te senyane ka moka ebile e fa mmuoselegae sebaka sa go tea karolo go dipolediano ta ge go dirwa melao mo mmuong.


1. Karolo yeo e bapalwago ke NCOP ge go dirwa melao

NCOP e oma go lebelediia, go fetia, go fetola, go iinya phetolo goba go ganana le molao.

E swanete go lebelediia Melaokakanywa ka moka. 

E ka thoma goba go lokieta Melaokakanywa yeo e welago ka go etjule ya 4 ya Molaotheo (merero yeo mmuo mmogo le makgotlatheramelao a diprofense a nago le maatla a go dira melao go wona) le Melaokakanywa e mengwe yeo e amago diprofense. 

Meomo e menti ya go dira melao e hlaga mo dikomiting, feela Melaokakanywa e swanete go romelwa kopanong ya NCOP gore go boledianwe ka yona le gore ba e boutele goba ba e gane.

E na le karolo yeo e e bapalago go direng melao ya semolaotheo.

Melaokakanywa yeo e sa amego diprofense:

Melaokakanywa yeo e sa amego diprofense ke yeo e sepelelanago le meomo ya semmuo,  bjalo ka ta thireleto, ta merero ya kantle le ta toka.

Ge Melaokakanywa ye e fetiitwe ke Ngwako wa Bosethaba, e ya go boutelwa ka go NCOP.

Ge NCOP e rata go dira diphetogo mo go Molaokakanywa woo, o tla buetwa morago go Ngwako wa Bosethaba, gomme wona o tla amogela goba wa ganana le diphetogo teo.

Melaokakanywa yeo e amago diprofense thwii:

Melaokakanywa yeo e amago diprofense thwii e akareta ta thuto, ta dinamelwa, ta maphelo le ta leago.

Bonthi bja Melaokakanywa ye e ka tweletwa  ka go NCOP ke NA goba NCOP; feela go na le ye mengwe Melaokakanywa yeo e swanetego go thoma ka go NA.

Ge go boutelwa Melaokakanywa ye ka go NCOP, profense ye nngwe le ye nngwe e na le bouto e tee.

Ge go na le go kgakgano gare ga  NA le NCOP mabapi le Molaokakanywa woo o amago diprofense, Molaokakanywa woo o tla swanela ke go romelwa go Komiti ya Poelanyo.


Melaokakanywa yeo e fetolago Molaotheo:

Ge Molaokakanywa wa go fetola Molaotheo thwii o ama diprofense, go ba kaone ge go ka ba le diprofense te tshela go te senyane teo di lego ka go NCOP go dumelelana le wona.

Ge Molaokakanywa wa go fetola Molaotheo o sa ame diprofense thwii, Molaotheo o laela gore NCOP e sware dingagiano(ntle le go bouta) ka Molaokakanywa woo pele ga ge o eya ka go NA go boutelwa.


2. Tlhokomediio

Molaotheo o laela gore Palamente mmogo le Makgotlatheramelao a Diprofense e hlole le go kgonthiia gore mmuo o phetha meomo ya wona ka tshwanelo. 

NCOP e okamete tlhokomediio ya seo mmuo o se direlago diprofense le mebuo ya selegae.

NCOP e ka kgopela Leloko la Kabinete, moofisiri wa mmuo goba wa profense go tla kopanong ya Khansele goba ya komiti ya Khansele.

Baemedi ba NCOP ba ka botia Matona a mmuo dipotio teo di tlago arabiwa ka go NCOP.

NCOP goba ye nngwe ya dikomiti  e ka amogela diphethiene, dikemelo goba  ditlhagio go twa go mang goba mang le ge e le go twa go mokgatlo.

NCOP e fela e etela diprofense go kgonthiia gore ba kgone go kwa dinyakwa le ditlhohlo go sethaba ka bosona. 

Dikomiti ta NCOP 

Dikomiti ta NCOP di na le go bitwa Dikomiti teo di Kgethilwego, mohlala, Komiti yeo e Kgethilwego ya ta Dintlo, ya ta Meomo ya Sethaba le ya ta Dinamelwa. 

Komiti e akareta moomo wa dikgoro ta mmuo te itego. Gape Komiti e swara dingangiano ebile e fetola Melaokakanywa, mola e bile e swara ditheeleto phatlalata ka merero yeo e amago sethaba.

Dikomiti di ka bileta motho go tla go hlagia bohlatse goba go tweleta ditokomane, le go nyaka gore motho goba motheo woo ba ka begago go wona.


Ge Molaokakanywa o fetwa go ahlaahlwa ke komiti, o tla iiwa go NCOP gore ba o boutele.

Baemedi ba profense ye nngwe le ye nngwe ba na le bouto e tee yeo e tlago dirwa ke hlogo ya baemedi ba profense yeo legatong la profense.


Karolo ya Tlhokomediio ke Sethaba 

Maloko a sethaba a ka ba le seabe go hlokemediieng gore mmuo o phethela sethaba ka tshwanelo. Seo se ka dirwa ka ditsela te di latelago:

1. Romela Ditlhagio
Go romela tlhagio go komiti ya Palamente ke tsela ye nngwe ya go kwagata lentu la gago Palamenteng.

Ka go romela tlhagio, o ba le sebaka sa go hueta dikgopolo ta maloko a komiti  ao a tlago ahlaahla le go ngangiana ka melao pele e feleletwa. 
2. Phethiene:
Phethiene ke tsela ya go tweleta dingongorego goba merero yeo e tshwenyago sethaba go Palamente gore e thue.
Badudi ba naga ka moka ban a le tokelo ya go romela phethiene, ebile se se hlagiitwe ka go Molaotheo. 
Motho yo mongwe le yo mongwe, dihlopha ta batho goba mokgatlo o na le tokelo ya go romela phethiene Palamenteng.
3. Ikgokaganthe le Leloko la Palamente
Maloko a sethaba a ka ikgokagantha le Maloko a Palamente diofising ta bona ta meomo ta moo ba dulago nageng ka bophara goba Palamenteng ge ba hloka thekgo ya bona me mererong yeo e ba fiago goba ba hloka thuo ya bona ka bothata bo bo itego. 




