﻿

Kgopelo ya kimollo nakong ya kgakanego go tša leago

Tlhalošo
Tsela e latelwago
Molao o šomišwago
Nako ya tšweletšo ya mošomo
Tefelo
Diforomo tšeo di tlatšwago
Mafelo le diatrese

Tlhalošo

Kimollo nakong ya kgakanego go tša leago ke thušo ya lebakanyana yeo e lebanego le batho bao ba tlogago ba palelwa ke go kgotsofatša bontši bja dinyakwa tša motheo tša malapa a bona.

Ke mang yo a ka hwetšago kimollo nakong ya kgakanego go tša leago?

O ka hwetša kimollo nakong ya kgakanego go tša leago go tšwa mmušong ge o le mabakeng a mathata. Se e ka ba e le ka lebaka la gore:

o nyaka thušo ge o sa emetše mmušo go lokiša kgopelo ye o e dirilego ya tšhelete ya bana
go hlolegile bothata, go swana le ge ngwako wa gago o swele
ga o kgotsofatše dinyakwa tša go amogela tšhelete ya mmušo, empa o mo bothateng bjo bogolo kudu
ga o kgone go šoma ka gobane ga wa phela gabotse mmeleng – se se hlaloša gore ke lebaka la ka fase ga dikgwedi tše tshela o babja
ga o kgone go hwetša tšhelete ya tlhokomelo ya ngwana goba bana go tšwa go motswadi yo mongwe wa bona
yo a bego a hlokometše lapa o hlokofetše
yo a bego a hlokometše lapa o lahletšwe kgolegong lebaka le lekopana  goba
o amilwe ke kotsi ye šoro, empa lefelo leo o dulago go lona ga se la goeletšwa go ba la kotsi.

O hwetša eng?

Kimollo nakong ya kgakanego go tša leago e ka ba ka tsela ya diphuthelwana tša dijo goba boutšhara ya go reka dijo. Diprofense tše dingwe di fa thušo ye ka tsela ya tšhelete. Kimollo nakong ya kgakanego go tša leago e fiwa mo lebakeng le lekopana fela – gantši go lekana dikgwedi tše tharo, mola ka dinako tše dingwe e fiwa go fihla dikgwedi tše tshela.

Godimo

Tsela e latelwago

Dira kgopelo ya kimollo nakong ya kgakanego go tša leago ofising ya kgauswi le wena ya Tlhabollo ya Leago.
Eba le dilo tše ge o dira kgopele:

Pukwana ya gago ya boitsebišo ya dinomoro tše 13 le ditifikeiti tša matswalo tša bana ba gago.
Ge e le gore ga o na pukwana ya boitsebišo le ditifikeiti tša matswalo, abitafiti ya go tšwa seteišeneng sa geno sa maphaodisa, kgoši, ntona goba moruti e ka amogelega.



Gape o swanetše go ba le bohlatse bja gore:

o dirile kgopelo ya tšhelete ya mmušo 
o kile wa ba le mathata 
o kile wa leka go nyaka tšhelete ya go godiša bana 
ga o na thekgo ye nngwe
o nyetše/nyetšwe, hladile/hladilwe, ga se o nyale/nyalwe
ga o amogele letseno goba
o na le bogole bja lebakanyana.


Godimo

Molao o šomišwago



Social Assistance Act, 2004  

Godimo

Nako ya tšweletšo ya mošomo

Kgopelo ya gago e tlo fiwa šedi le semeetseng.
Morago ga gore kgopelo ya gago e amogelwe, e tlo sekasekwa go bona ge e le gore o tloga o swanetšwe ke tirelo ye.
Le ge e le gore ga o na le mangwalo ka moka, o tlo hwetša sephuthelwana sa dijo sa kgwedi ya mathomo, boutšhara goba tšhelete ntle le ona.
Gopola go iša mangwalo ka moka a a nyakegago go mohlankedi wa tša leago pele ga ge o ka amogela dijo tša kgwedi ya bobedi e fela. Ge o sa dire bjalo, o ka no se kgone go amogela dijo, boutšhara goba tšhelete mo kgweding ya bobedi le ya boraro.
Ge e le gore ga go be le diphetogo bophelong bja gago ka morago ga go amogela tšhelete ye dikgwedi tše tharo, o ka dira kgopelo ya go okeletšwa nako gore o amogele tšhelete ye dikgwedi tše dingwe gape tše tharo.

Godimo

Tefelo

Tirelo ye ga e lefelwe.

Godimo

Diforomo tšeo di tlatšwago

Hle ikopanye le ofisi ya kgauswi ya kgoro.

Godimo

Mafelo le diatrese


