Tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motswaoswere
Re hlokomela Re karolo ya Re direla
Ditirelo tša batho
Ditirelo tša mekgahlo
Ditirelo tša badudi ba dinaga tša ka ntle
Kgetha dipolelo
Kgopelo ya tumelelo ya sehlopha
Tumelelo ya setso ekonomi leago
Tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motswaoswere
Kgopelo ya tumelelo ya kalofo
Kgopelo ya phemiti ya moomo
Dikgetho
Gatiša letlakala le
Romela letlakala le ka e-meile
E iše go tše o di ratago kudu
E dire bjalo ka letlakala la matseno la websaete
Ka ga websaete ye
Ikopanye le rena
Mathomong
Ditirelo tša badudi ba dinaga tša ka ntle
Go tsena goba go etela Afrika Borwa
Bodudi bja lebakanyana
Tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motswaoswere
Kgopelo ya tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere
Tlhalošo
Kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere ke kgopelo ka mokgopedi gore a tšewe bjalo ka mofaladi.
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere ke motho wo a tšhabilego nageng ya gagwe ya setlogo ka lebaka la letšhogo la tlaišo (ya leago, setšo, sepolotiki, sedumedi goba ekonomi), gape yo a nyakago go tšewa bjalo ka mofaladi - mo lebakeng le ka Afrika Borwa. Mokgopedi o tla dula e le mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere ge kgopelo ya gagwe e sa le ka tlase ga tekolo.
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o fiwa tumelelo ya phetišo ya bodudi bja motšwaoswere lefelong la matseno la Afrika Borwa (mollwaneng wa naga, boemafofane goba boemakepe). Tumelelo e ba molaong matšatši a 14 gomme e fa moswari tumelelo ya go bega go Kantoro ya kgauswi le yena ya Kamogelo ya Bofaladi gore a dire kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere.
Mofaladi ke motho yoo a filwego maemo a bodudi bja motšwaoswere le tšhireletšo go ya ka Molao wa Bofaladi, 1998.
Tsela ye e latelwago
Mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o bega, ka boyena, kgopelo ya gagwe go RRO yeo e laeditšwego, moo tše di latelwago di dirwago:
Mokgopedi o lekolwa pele
Menwana ya mokgopedi e a gatišwa
Mofetoledi o ba gona (ge a hlokega)
Potšološo ya mathomo e dirwa ke Mohlankedi wa Kamogelo ya Bofaladi gomme go tlatšwa foromo BI-1590.
Tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere e a gatišwa, ya saenwa, ya tempiwa gomme ya fiwa mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere.
Tumelelo, yeo e ba go molaong matšatši a 30, e tla dumelela mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere go dula ka mo Afrika Borwa lebakanyana. Tumelelo e ka oketšwa matšatši a mangwe a 30 gape a mangwe a dikgwedi tše tharo.
Pele matšatši a tirišo ya tumelelo ya mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere a ka fela, mokgopedi wa bodudi bja motšwaoswere o swanetše a bege go RRO gore go be le potšološo ya bobedi, yeo e sepedišwago ke Mohlankedi wa Taetšo ya Maemo a Bofaladi (RSDO).
RSDO o tšwela pele ka ditherišanomolao tša kgopelo gomme a tšea sephetho go ya ka kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere.
Ge o ka fiwa bodudi bja motšwaoswere (i.e. tumelelo ya go ngwalwa ya maemo a bofaladi), mofaladi o swanetše a dire kgopelo ya karata ya ID ya bofaladi go RRO efe goba efe mo matšatšing a 15.
Ka morago ga go amogela karata, mofaladi a ka dira kgopelo ya Tokumente ya Boeti ya Molao ya Ditšhaba tše di Kopantšwego (UNCTD) go RRO efe goba efe.
Maemo a bofaldi a ba molaong mengwaga ye mebedi, eupša mofaladi o swanetše a ngwale lengwalo leo le kgopelago tebelelogape goba koketšo ya maemo a gagwe a bofaladi dikgwedi tše tharo pele ga letšatši la mafelelo la tirišo ya maemo a bjalo a bofaldi.
Molao
Nako
Dikgopelo di ka tšea dikgwedi tše tshela
Tefelo
Tirelo ye ga e lefelwe.
Diforomo tšeo di tlatšwago
Kgopelo ya bodudi bja motšwaoswere, BI- 1590
Mafelo le Diatrese
O kgopelwa go kgetha profense
Gauteng
Kapa Bodikela
Kapa Bodikela
Kapa Leboa
Leboa Bodikela
E lekotšwe la mafelelo ka:
Ka ga websaete ye
Ikopanye le rena
Mabaka a tšhomišo
