Maphelo le polokego ya moomong
ka mo go temo le kagodikgwa
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go
temo le kagodikgwa
Matseno
Dikotsi, dikgobalo le bolweti di ka senya maphelo le dikgwebo. Ditharollo ganti di bonolo
e bile di thipile le batho ba bakaone go dira dipolase gore di bolokege ke balemi le
baomi ba bona ba dipolaseng.
Maphelo le polokego ke senyakwa sa motheo sa kgwebo ya bolemi ya go se fele/sa ruri.
Maitapio a mmuo fela a ka dire lefapha la bolemi gore le bolokege le be leo le
phedilego, eupa ke ya mang le mang ka go ta temo le molokoloko wa ta dijo ka
bophara go bapala karolo ya bona.
Ngwaga ka ngwaga batho ba a hlokofala ka lebaka la ditiro ta moomo ta temo le
kagodikgwa.
Ba banti ba gobete wa go iia le go lwala mo mafelong a bona a moomo. Dikotsi le
dikgobalo ga di hlole go kwa bohloko ga batho fela; go na gape le ditshenyegelo ta
dithelete teo di tsenago ka gare magareng ga te dingwe go akareta:
Ditefo ta llifi ya bolweti le ditshenyegelo ta kalato/tlhahlo ta peobakeng ya baomi
Tahlegelo ya ditweletwa
Ditshenyegelo ta taolo  go nyakiia kotsi , ditokio, bj.bj.
Tshenyo ya methene, meago le ditweletwa
Ditshenyegelo ta diinorense, ditshenyegelo ta semolao le phatlalato ye nti
sethabeng .
Ditshenyegelo te ka moka di ka irogwa, seo sa oketa poelo mo mafelelong. Pamfolete
ye ka gona e ikemieta go fa tshedimoo yeo e tla go thua bengmoomo le baomi ka
mo go temo le kagodikgwa go twetapele maphelo le polokego le dikotsi ta maphelo
teo di tswalanago le moomo ka mo go lefapha la bona. Pamfolete ye ga e akarete
dinyakwa ta molao ka mo go intasteri ye. Tshedimoo yeo e ka hwetwa go twa go
websaete ya Kgoro ya Baomi: www.labour.gov.za.
Go laola maphelo, polokego le tshekatsheko ya dikotsi
Go laola maphelo le polokego ya baomi go swana le go laola ditsela ta go netefata
gore dibjalo le diphoofolo di dula di phedile gabotse, di tweleta ka mo go kgotsofatago
le go kgontha go ba kgwebong. Baomi go hloka gore ba dule ba phete gabotse le go
oma gabotse le gore ba phele ba le moomong .
Mekgatlo ka moka e hloka pholisi go bea ka ntle leanotiro ka ga maphelo le polokego,
ka maikemieto a go ya go maemo a kaone mo lefelong la moomo. E swanete go
ngwalwa, go rulaganywa gabotse le go ithekga ka boikgafo bja maemo a magolwane a
bolaodi.
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
Molaotshepeto o swanete:
Go ba wa maleba go polase ya gago
Go hlagia maikemieto a gago ka kakareto ka ga maphelo le polokego ya baomi
ba gago. Mongmoomo o swanete go saena le go ngwala tatikgwedi go pholisi go
bontha gabotse/mo go lego molaleng boikgafo bja gagwe go yona
Go laeta gore boikarabelo ka kakareto go maphelo le polokego bo dula le wena bjalo
ka mongmoomo
Go laodia ditsela le ditshepedio teo di lego gona go kgonthia maphelo le polokego
ya baomi ba gago
Go sekasekwa ka morago ga lebaka e be e boeletwe ge e le gore mokgatlo wa gago
o wa fetoga goba dikotsi te dimpsha di a twelelela.
Tshekatsheko ya dikotsi
U Go lekodiia dikotsi le go sekaseka dikotsi teo di di hlolago go bohlokwa. Ka ntle le ge
o tseba dikotsi teo di lego gona mo meagong ya gago, le maemo a kotsi yeo e di tliago,
o ka se tsebe gore di nyaka go laolwa goba o ka dira bjalo bjang.
Tshekatsheko ya dikotsi ke go lebelela ka tsitsinkelo gore ke eng seo mo kgwebong ya
gago se ka hlagiago kotsi go batho, gore o kgone go ka kala gore o tere ditlhokomelo
te di lekaneng goba o swanete go dira go fetia. Ge o ete o tere sephetho sa
maemo a kotsi, o tla swanela ke go bea thomiong magato ao a lebanego a thibelo le a
thireleto.
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
Go na le methopo e menti ya maele ka ga setlwaedi se sebotse seo se tsepamego seo
se tlago go thua ge o dira tekolo ya dikotsi ya gago, gomme o ka omia dikgato ta
thomio teo di lego thwii te hlano go go thua:
Kgato 1: Nyaka kgonagalo ya dikotsi
Lebelela go dikologa lefelo la moomo o bogele gore baomi ba oma bjang.
Gape fetleka le direkoto ta ditiragalo te di fetileng, dikotsi goba mathata a ta maphelo.
Maikemieto ke go lemoga kgonagalo ye kgolo ya dikotsi te yeo e ka tliago dikgobalo
ta go iia goba ta ama batho ba banti.
Kgato 2: Tea sephetho sa gore ke mang yo a ka gobatwago le gona bjang
Tseba batho bao ka gobatwago le gore ke bakae. Ge o lebeledia gora bjang, o seke wa
lebala dilo ta go swana le moomo wa go lokia, le gore dikotsi te dimpsha di ka
twelela.
Kgato 3: Sekaseka dikotsi teo di twelelago go kgonagalo ya dikotsi o be o tee
kgato go fokota goba go di laola
Sekaseka gore dikotsi di laolwa gabotse bjang go twa go kotsi ye nngwe le ye nngwe ye
e hlaloago kgopolo.
Ditaolo di ka no ba te di lekaneng ka ntle le bosodi goba go ka no ba le sebaka sa go ka
lokia dilo. Baomi ganti ba na le dikgopolo/dikakanyo ta mohola , teo di ithekgilego ka
moomo wo ba o dirago wa tati ka tati o swanete go ba tsenya ka gare ge o dira
diphetho ka ga ditaolo ta gago.
Kgato 4: Ngwala dikhweto ta gago
K morago ga ge o tere sephetho sa gore go nyakega gore go dirwe eng, o nyaka gore o
loge maano a gore e dirwe bjang le gona gore e ka dirwa neng. Go ngwala dikhweto ta
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
gago go tla go thua go dira se.
Kgato 5: Sekaseka tekolo ya gago o be o e boelete ge go hlokega
O tla nyaka gore o sekaseke tekolo ya gago ge ele gore go ile gwa ba le diphetogo te
bohlokwa ta ka mokgwa wo o omago ka gona goba ge o ena le lebaka la go dira gore
o nagane gore ga e sa na le mohola.
Mathata a ta maphelo ka mo go ta temo le dikgwa
Moomo ka mo go ta temo le dikgwa o ka tlia mathoeti go maphelo a baomi
Ka mabaka a manti, go akareta:
Kgomano le diphoofolo
Go ba kgauswi le dikhemikhale te kotsi goba dilo te dingwe te dithata
Go omia maatla ga wona ka tlhago
Go omela go boso bjo ba sa lokang, leata goba thothomelo.
Go omia maatla ga moomo wo ka tlhago
Go swara merwalo ye boima goba go oma o se wa ema/dula gabotse go ka hlola
tlhakatlhakano ya meifa le marapo. Te ke bohloko le dihlabi ka gare ga menwana ya
maoto, manokollo goba mokokotlo teo e lego gore di kabe di hlote ke go thinyega goba
go lapa.
Go nyakega gore o dire eng?
Thibela go rwala merwalo ye boima ge go kgonegago, goba omia methene
omia dithekniki/ditsela te dibotse ta go rwala morwalo  bea maoto a gago ka
nepo, bea mokokotlo wa gago ka go otlologa le go bea morwalo kgauswi le mmele wa
gago
Bona gore lefelo la gago la moomo le beakantwe gore didiriwa le ditweletwa di ka
fihlelelwa bonolo ka ntle le go bapoga/ngangega le go leka go fetola mediro goba
mosepelo gore o omie digoba teo di fapanego mo mmeleng
Go sepeta dimela goba dimpanyana ka matsogo sebaka se se telele go swanete go
irogwa/thibelwa ka mo go ka kgonegago go ireleta maphelo a baomi.
Go omia methene ka polokego
Dikotsi te dinti ta go iia mo dipolaseng di hlola ke methene. Te dingwe di hlolega
ka lebaka la gore mothene o omiwe go dira moomo woo o sego wa o swanela; te
dingwe ka lebaka la gore diireleti ga se ta fiwa goba di tlogetwe fela. Go swanete go
ba bewa tsela yeo ka yona go tla go lebelelwa gore didiriwa ta moomo, go akareta
methene, di bolokegile go ka omiwa. Ge setlabele se omiwa mo go maemo ao a sa
kgotsofatego, se nyaka gore se lekolwe nako le nako go bona theogo ya maemo a sona
ao e lego gore a ka tlia kotsi, le maemo ao a hlagilego ao a sego a tlwaelega ao a ka
dirago gore setlabele se seke sa bolokega.
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
Go nyakega gore o dire eng?
Dira gore methene yeo o e omiago e lokete go dira moomo woo
Methene ka moka e ya hlokomelwa gore e kgone go omiwa ka polokego
Methene e lokelwa diirelediti teo di nyakwago ke molao
Dithulusi teo di omiwa go bjala mehlare di swanete go direlwa moomo/lebaka leo.
Dithulusi ta temo ganti ga ta swanela moomo wa go bjala mehlare
Mekgoko ya dithulusi ta go bjala e swanete go dirwa gore e fokote phetio ya go
oka letsogo ge bogale bo ka betha leswika goba modu wo o iphihlilego
Hlogo ya thulusi ya go ripa le go pharola e swanete go swariwa ka totego go
mokgoko ka setlabele seo se kgonthago, mohlala, phata, ribete goba poutu.
Go reka goba go hiria methene
Ge o reka goba o hiria mothene molao o nyaka gore morekii a fane ka diireleti teo
di nyakegago. Bona gore wena le baomi ba gago:
Le omia methene go ya ka ditaelo teo di tlilego le yona
Bea diireleti go maemo a botse le gona ao a kgonthago
Lekola ditlabele ka moka o be o phoolle diphoo ka moka pele o ka e omia
Lekola gore dilaodi di marakilwe mo go bonagalago go bontha seo di se dirago le
gore di laola mothene ofe, le gore e dirilwe le go bewa gore o se kgone go e omia
ka phoo
Baomi ba hlahlilwe go oma ka polokego le gona ba fiwa le go omia diaparo teo di
swanetego ta thireleto.
Go lokia le go thibolla
Ditiragalo te dinti ka methene di direga nakong ya ditiro ta go lokia goba go thibolla.
Dira bonnete bja gore:
Baomi ba hlahliwa ka nepo go dira moomo. Dithulusi te di lekanego le ditaelo di a
fiwa bakeng sa go lokia, go lekanyeta, go hlwekia le go thibolla methene
Maatla ao a bolokilwego, mohlala, go twa go didiriwa te di gateletwego, didiba,
goba thutakgatelelodiela, a phatlalala pele a ka oma
Methene goba dikarolwana teo di hlatloitwego ka diela di thibelwa go ka theoga ka
go omia dithulusi ta semothene bjalo ka diemii goba dijeke ge batho ba oma ka
fase ga tona.
Badirii ka moka ba swanete go dira bonnete bja gore:
Ba tseba gore mothene o emiwa bjang pele ba ka o dumia
Ba o dumia o le go maemo ao a lokilego ka dinako ka moka
Diireleti ka moka di tsentwe e bile di oma ga gabotse
Lefelo leo mothene o beilwego go lona le hlwekile, ka bothakga e bile ga le na thitio
Mohlokomedi o botwa e sa le ka pela ge mothene o sa ome gabotse
Ba apara dikobo ta thireleto le ditlabelo teo di swanetego.
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
O seke wa:
O seke wa omia mothene ka ntle le ge o dumeletwe le go hlahliwa go dira bjalo
Leka go tloa dithila goba go hlwekia mothene ka ntle le ge sefitia maatla se
nthitwe le go na mothene o eme.
Apara dithaene ta go hlepha, dikobo teo di se go ta go swara, ditlelafo goba
dipalamonwana go ba le meriri ye metelele yeo e ka swarago ke dikarolwana ta
methene yeo e sepelago
Fologa trekere e sepela goba methene ye mengwe yeo e itshepetago
Hlokomoloa batho bao ba omiago methene.
Dinamelwa le go swarwa ga didiriwa
Ye nngwe ya go hlola kgobalo ka mo go temo ke go pitikoloa ditrekere. Dikgobalo te
oro le go na teo di ka hlolago lehu di tlwaelegile, ditiragalo di ama baotledi, baomi ba
bangwe le basepela-ka- dinao. Ditiragalo te dingwe di direga mola batho ba ia
sefatanaga ka ntle le go dira bonnete bja gore se ka uthe goba go hlola kgobalo.
Lebelela ka nako tohle gore
Baotledi ba hlahlilwe ka tshwanelo le gore batho bao ba sego ba dumelelwa ga ba
dumelelwe go otlela
Dinamelwa le basepela ka maoto ba aroganywa mo go kgonegago
Merwalo ga e uthe e bile e lotegile
Baotledi ba a ireletwa go twa go dilo teo di wago
Baotledi ba lokete go ka otlela
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
Dinamelwa ta gago goba methene efe goba efe yeo baomi ba e namelago goba ba
omago go yona e loketwe dibopego ta thireleto ta go phuthega
Dinotlelo di bewa mo di lotegilego ge dinamelwa di sa omiwe.
Ditiro ta go kuka
Loga maano le go beakanya gabotse lifiti, o omia ditlabele teo di swanetego le
batho ba nago le bokgoni go ka fokota dikotsi. Dira bonnete bja gore:
Ditlabelo ta go kuka di lekotwe ka botlalo nako le nako ke motho yo a kgonago
Merwalo ya go oma yeo e bolokegilego e swailwe mo go setlabelo sa go kuka. O seke
wa feta merwalo yeo e omago
Diupo ta go bontha go rwala go feta tekanyo mo go methene ya go swara di oma
ka tshwanelo
Ge o otlela, dilaii ta ka pele di mo seemong seo se hlatloitwego ge di se na selo le
go iwa fase ge di tlete, ka ntle le ge se se ka hlagia kotsi, mohl. mo ditseleng ta
bohle.
Leata le thothomelo
Go omela mo go nago le leata la godimo go ka hlagia tshenyo ya go kwa ya sa ruri,
ganti ka ntle le gore molweti (sufferer) a tsebe ka ga lona go fihlela nako e se sa hlwa e
dumela le gona e ka tlia leata la go se fele ka ditsebeng (tinnitus) goba bofoa.
Fokota go omela go leata:
Kgetha methene goba ditshepeto ta go homola ge o kgetha/hlopha mekgwa ya
tweleto goba methene e meswa
Tsenya gare methene goba ditshepeto ta leata ka dipanele ta go khupeta
modumo goba o di beye ka gare ga dikamora ta go arogana
Fokota lebaka la go omela leateng ka go fetoa meomo
Moo leata le fihlago 90 dB goba ka godimo, swaya mafelo a bjalo ka dizoune ta
thireleto ya ditsebe ka maswao go bontha gore thireleto ya ditsebe e swanete
go aparwa le go dira bonnete bja gore motho o mongwe le o mongwe yo a tsenago
dizoune te o apara thireleto ya ditsebe.
Thothomelo
Poeleto goba telefato ya thomio ya dithulusi ta go thothomela bjalo ka disaga ta
dithaene, diripi ta diporae goba dikeraenara di ka baka sindromo ya thothomelo ya
seatla le letsogo go akareta thothomelo ya monwana o moweu, mogalathika, digoba
goba tshenyo ya lelokollo. Maswao a temoo go akareta go kwa o ka re o wa hlabiwa mo
le tlalong goba go hwa bogatu mo menwaneng ya matsogo, menwana ya matsogo yeo e
fetogago e meweu mo go tonyago goba go maemo ao a nago le monola, gwa latela ke
go opaopa le go hubala.
Go otlela ditrekere goba methene ye mengwe ya go itshepeta (other self-propelled
machinery) e ka hlolela mmele thothomelo goba go ikinyega mo go
tswalanago/tswalanywago le sehlabi sa mokokotlo seo se sa folego (chronic backache)
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
goba sehlabi mo lethekeng le matolong. Maswao a temoo a akareta dihlabi le
kgwagalalo mo mokokotlong, letekeng goba matolo ka morago ga go oma ka trekere.
O ka dira eng?
omia mothene wo o loketego moomo
Hlokomela ditlabelo gabotse, mohl. ditlabele ta go thekga teo di thibelago thothomelo
mo go disageng
Diria ka botlalo boemo bja setulo trekere le puetomadulong ya tsela ya go fokota
thothomelo ya senamelwa
Go sepela ka lebelo la maleba ditseleng ta go hloka sekontiri, go iroga meletana,
bj.bj.
Go thibela kgobalo go tshepelo ya gago ya madi, megalathika, digoba le marapo a diatla
le a matsogo go tloga go thothomelo ya seatla le letsogo:
Beakanya meomo go thibela go omia dithulusi ta go thothomela
Kgetha dithulusi teo di nago le maemo a fase a thothomelo
omia thielano ya meomo mo go kgonegago o be o khute ka mehla
Rutheta diatla pele o ka oma o be o di tlogele di le borutho.
Boso
Go omela mo bosong, kudu mo letating goba mo go tonyago kudu go ka ba kotsi.
Se o swanetego go se dira:
Mo go boso bja letati apara dikobo te bofefo le kefa ya lephephe ye phara
O seke wa apola; bea/tlola ka selo sa go ireleta sa maemo a godimo go letlalo leo le
sego la ireletega
Hlokomela dirunya, ditlhokofele goba phetogo ya mmala letlalong. Bona ngaka ya gago
ge dirunya, Bj.bj. di gola, di e twa madi goba di hlohlona
Dikobo ta go oma di swanete go dirwa go twa go maela ao a dirago gore mmele
wa baomi o dule o omile le go ba go thempereitha yeo e lokilego. Ge o omela go
diklaemete ta go fia le ta go oma, diaparo ta maleba di swanete go omiwa go
thibela khupeto ya borutho bjo fetago tekanyo le go dumelela khemo
Diaparo ta thireleto te di lekanego di swanete go fiwa moo go nago le kotsi ya
phadimo ya UV goba dikotsi ta dilo teo di phela, bjalo ka dimela ta mpholo,
diphoofolo le pheteto.
Diphoofolo
Go kgomana le diphoofolo go ka hlola malweti ao a fetetwago ke diphoofolo bathong.
Diphedinyana bjalo ka pakteria, divirase, diphelakadingwe le mouta di ka hlola bolweti ka
go feteta mmele ge di hemelwa ka gare, metwa, goba ge di tsenelela mo letlalong. Dika
ke ta go swana le go tloga go mathata a letlalo go ya mathomong a maemo a seka
mokhohlwane ao a ka hlolago bolweti bjo bo telele ka ntle le ge di ka alafiwa.
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
O ka dira eng go fokota kotsi?
Fokota kotsi ya phetelo ka go swara diruiwa di hlwekile. Enta mo go swanetego
Bona gore go na le paballommele ya batho ye botse/kaone. Hlapa diatla ka nako tohle
pele o ka ja, o ka nwa goba o ka kgoga
Apara diaparo ta thireleto ta maleba go swana le diobarolo ge o swara diphoofolo,
Kudukudu ge e le gore di a lwala, le ditlelafo le theto ya go tsene meetse ge o swara
materiale wo o feteditwego bjalo ka ditweletwa ta tswalo
Khupeta dinthotshego le mengapo ka moka ka mebofo ya go se tsene meetse.
Dilo te kotsi
Go oma ka dikhemikhale te kotsi goba dilo te dingwe, mohl. sebolayadilomi.
dihlare ta diphoofolo (go akareta ditipa ta dinku), lerole, hlahlamui goba dimateriale
ta go swane le seela sa motswako wa meetse, seretse sa ka gare ga tsela ya kelathila
goba menontha; go goga moya wa hlahlamui go twa go diplastiki teo di swago, goba
lerole leo le hlolago ke go sepetwa dithoro, menontha, lehlaka, furu; go dira seela sa
motswako wa meetse, mmutedi bj.bj. goba go gawa ka sebolayadilomi goba tipa ya
dinku, go ka hlola bolweti.
Maswao a temoo a akareta:
Go hlohlona/go twa meetse ka mahlong le ka nkong
Nko yeo e tletego mamina
Dio ta mogolo
Go gohlola sehuba goba ka ntle le sehuba
Digoba te bohloko goba khukha ka morago ga go oma ka furu yeo e utilego
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
Go se kgone go hema ka tshwanelo
Go tia ya mafahla nakong ya moomo, ka morago ga moomo goba mola o dira
thobollo yeo ka tlwaelo o e kgonago shekhumulo.
Dika te e ka ba ta nakwana ka nako ya moomo, goba di ka befela go twela pele ta
ba ta tea lebaka le letelele go fihlela di dulela ruri ka nako ka tohle. Di ka thoma le ke
maemo a mannyane kudu a go ba kgauswi le selo sefe goba sefe seo se sa kwanego le
mmele wa gago, goba e dira gore o iimologe. Ge o kgoga, le go na o ipea kgauswi le
dilo te le go na go na le kgonagalo ye nti ya gore o ka tlelwa ke mathata ao a
hlonamego a mafahla
Go bohlokwa go ithireleta le baomi ba gago. Phema go goga moya wa
dilo te kotsi ka go:
Ka go omia dilo te dingwe mo go kgonegago
Fetogela go dimateriale te di na go le lerole le le nnyane, mohl. diripana te
nnyane/seripana se se nnyane sa nkgokolwana sa materiale wo o
pitleleditwego/gateletwego.
Go tsenya ka gare dilo te di hlolago lerole goba kgaeto
Hlwekia dithologi o omia sehlwekii sa go hloka moya sebakeng sa go
swiela-somia sefo yeo e nago le bokgoni bja godimo.
Fokota bonti bjo o bo hemelago ka gare ka go:
Ka go omia tsenyomoya ya eksoso ya felo fao, mohl. ge o momaganya dithipi
Ka go omia disefo teo di kgonthago go trekere/dikhepe ta sefatanaga
Go swara disefo go ya ka dinyakwa ta motweleti/mmopi
Go kaonafata tsenyomoya ka mo meagong
Go apara setlabele sa thireleto seo se kgonthago go hema. Dira bonnete bja gore o
omia seireleta sefahlego sa maleba goba seireleta go hema lerole, moyameetse
goba diaerosolo.
Diireleta sefahlego le dikgontha go hema di swanete gore ka nako tohle di bolokwe
ka go lefelo leo le hlwekilego e bile le omile  o seke wa di fega go twa go haka goba
dipikiri go mafelo ao a thilafetego e bile a ena le marole.
Ge o omia dihlare ta diphoofolo, ka mehla:
Hlapa kgaphagano go sefahlego le go diaparo ka pela, le go hlapa pele o ka ja, le go
nwa goba go kgoga. O seke wa oma gare ga diphoofolo teo e sego kgale di alafilwe
ge e le gore o ka thilafatwa
Latela ditsela dife goba dife ta thoganeto teo di digetego ke motweleti, mohl.
meento ya go ba le oli
Latela ditaeto ta setlankana, kudukudu teo di amanago le PPE
Bega ka moka melato yeo e gononwego ya mpholo gore e kgone go nyakiiwa ka
botlalo.
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
Go swara le go bjala dimela teo di thetwego khemikhale
Go swara le go bjala mehlare yeo thetwego ka dikhemikhale te kotsi pele ga ge
mpholo o felela ke bogale, mongmoomo o swanete go fa  le gore baomi ba
omie  ditlabele ta bona thireleto
Dimela teo di thetwego ka dikhemikhale te kotsi di swanete go swarwa ka
tlhokomelo go fokota go ithilafata. Di swanete go pakwa le go sepetwa mo
lefelong la go omela ka tsela yeo e lego gore go fihla mo go lego dimela go tla ba
bonolo, seo se dira gore go kgonege go iroga go swara ga dimela go feta ka mo go
nyakegago
Mekotlana ya bjalo goba diteigi goba dithelo te dingwe go sepedia dimela teo di
thetwego ka dikhemikhale mo go lefelo la boomelo di swanete go hlwekiwa ka go
kgotholwa le go hlatswa tati ka tati/ka mehla.
Polokego le pabalelo lefelong la moomo
Dikgobalo te dinti mo go temo le kagodikgwa di hlola ke go thelela, kgopa/thetwa le go
wa. Lebelela gore mafelo a boomelo ga a na dithitio, bjalo ka kheipolo ta go gogwa,
masaka goba diripana te nnyane/seripana se se nnyane sa nkgokolwana sa materiale wo
o pitleleditwego/gateletwego le gore go na le sekgoba se se lekaneng go boloka
dithulusi le dimateriale. Bea meago ya gago e le seemong seo se lokiitwego gabotse,
dira bonnete bja gore mabato ga a tlale dilo go fetia tekanyo, kudukudu ka mo go
felwago dijo goba meago ya kgale.
Fokota kotsi ya go wa, go kgopa le go thelela. O swanete go neelana ka
te di latelago:
Diporo ta matsogo mo ditepising le dirempeng mo go hlokegago
Mokero wo o lokileng go ditshepedio te di thapilego bjalo ka mafelo a go hlatwa
merogo goba a go gama maswi
Seeta seo se lekanego e bile se swanetego
Thempereitha le tsenyomoya yeo e lekanego go akareta le moya wo o
hlwekilego/hlaboago ka gare ga mafelo a boomelo ao a lego ka gare
Maswao a polokego moo kotsi e lego ye nti go maphelo le polokego e ala ka morago
ga ge o tere magato a mangwe a taolo ao a bonwego ke molekodi wa dikotsi wa
gago.
Thuo ya potlako le tlhakodio ya thoganeto
Ka ge go tlwaelegile gore baomi ba kagodikgwa le ba temo ba oma ka dihlophana
te nnyane mo mafelong ao a kgaoganego, moomi wo mongwe le wo mongwe o
swanete go hlahliwa ka ta motheo wa thuo ya potlako. Tlhahlo ye e swanete go
akareta kalafo ya dintho teo di bulegilego le tsooloo. Mo mafelong ao moomo o
nago le kotsi ya mpholo wa dikhemikhale goba mui, dinoga, dikhunkhwane goba
digoko ta go loma goba dikotsi te dingwe te iteng, tlhahlo ya ta thuo ya potlako
e swanete go oketwa ka molao ka theriano le motho goba mokgatlo wa maleba wo
a kgonago
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
Mekotlana goba mapokisi ao a hlokometwego gabotse a thuo ya potlako a swanete
hwetwa bonolo mo lefelong la go omela le go na le swanete go ireletwa
kgahlanong le thilafatwa ke monola goba ditlakala/maaledi
Neo e swanete go dirwa ya go kgona go ntha ka potlako batho ka nako ya kgobalo
goba bolweti bjo bo nyakago thuo ya ngaka
Senamelwa goba mokgwa wa polediano o swanete go ba gona mo lefelong la
boomelo go ikgokaganya le ba ditirelo ta tlhakodio ge go e na le thoganeto.
Dinolofati ta go hlapa
Go na le kotsi ya malweti go twa go dilo te kotsi le go twa go mmutedi goba
ditweletwa te dingwe ta diphoofolo teo di rwelego diphedinyana te di lego kotsi. Ge
o e na le baomi bao ba omago dinako ta go tlala, nako yeo sego ya tlala, ba nakwana
goba ba sa ruri, o swanete go fana ka dinolofati ta go khuta go akareta:
Dintlwana ta boithomelo te di hlwekilego e bile di tsenya moya gabotse
Hlatwa dikotlelo ka meetse a go fia le a go tonya, seepe le ditoulo (goba
seomiadiatla )
Dinolofati teo di swaregago ta go hlapa, goba diphumula diatla ta baomi bao ba
omago kgole le dinolofati ta go hlapa
Go fetola dinolofati moo dikobo te iteng/kgethegilego di aparwago
Phepo ya meetse a go nwa ao a hlwekilego (ao swailwego go a kgetholla go twa go
phepo efe goba efe ya meetse ao a sa nwiwego/nwegego).
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
Go bega malweti a go amana le moomo
Malweti a mangwe ao a bakwago ke moomo a swanete go begwa go Kgoro ya
Baomi.
O ka ba le bolweti bjo e lego gore bo ka begwa ge o oma ka:
Diphoofolo  Malweti ao a twago diphoofolong a go fetela batho bjalo ka brucellosis,
leptospirosis bolweti bja lyme goba streptococcus suis, goba phetelo efe goba efe yeo
e amanago le go oma ka diphoofolo
Dibolayadilomi- mpholo wa ditlhakantheto ta dibolang ta fosforo goba methyl
bromide
Dilo ta tlhago  asma ya moomong go twa go marole a dithoro goba
dikhunkhwane teo di omiitwego go taolo ya dilomi teo di phelago; maswafo a
molemi /podiwa ya tlokwane; goba kgohlanyomehlagare
Dilo te dingwe  Keko ya letlalo go twa go moomo wo o dirago ka ditoloi goba
dihlwekii
Methene  maswao le dika ta bolweti bja thothomelo ya letsogo le seatla go twa
go disaga ta dithaene, diripaporae goba disaga ta letsogo ta go dikologa.
Go hweta tshedimoo ye nti hle ikgokaganye le senthara ya baomi ya gago ya kgauswi
goba kantoro ya profense:
Contact details
Eastern Cape
East London Tel: (043) 701 3000
Free State
Bloemfontein Tel: (051) 505 6200
Gauteng North
Pretoria Tel: (012) 309 5000
Gauteng South
Johannesburg Tel: (011) 497 3222
KwaZulu-Natal
Durban Tel: (031) 366 2000
Limpopo
Polokwane Tel: (015) 290 1744
Mpumalanga
Witbank Tel: (013) 655 8700
North West
Mmabatho Tel: (018) 387 8100
Northern Cape
Kimberley Tel: (053) 838 1500
Western Cape
Cape Town Tel: (021) 441 8000
Provincial Offices of the Department of Labour
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
Labour Centres of the Department of Labour
Labour Centres of the Department of Labour
Eastern Cape
Aliwal North Tel: (051) 633 2633
Butterworth Tel: (047) 491 0656
Cradock Tel: (048) 881 3010
East London Tel: (043) 702 7500
Fort Beaufort Tel: (046) 645 4686
Graaf-Reinet Tel: (049) 892 2142
Grahamstown Tel: (046) 622 2104
King Williams Tel: (043) 643 4756
Town
Lusikisiki Tel: (039) 253 1996
Maclear Tel: (045) 932 1424
Mdantsane Tel: (043) 761 3151
Mount Ayliff Tel: (039) 254 0282
Mthatha Tel: (047) 501 5600
Port Elizabeth Tel: (041) 506 5000
Queenstown Tel: (045) 807 5400
Uitenhage Tel: (041) 992 4627
Free State
Bethlehem Tel: (058) 303 5293
Bloemfontein Tel: (051) 505 6215
Botshabelo Tel: (051) 534 3789
Ficksburg Tel: (051) 933 2299
Harrismith Tel: (058) 623 2977
Kroonstad Tel: (056) 215 1812
Petrusburg Tel: (053) 574 0932
Phuthaditjhaba Tel: (058) 713 0373
Sasolburg Tel: (016) 970 3200
Welkom Tel: (057) 391 0200
Zastron Tel: (051) 673 1471
Gauteng North
Atteridgeville Tel: (012) 386 5116
Bronkhorstspruit Tel: (013) 932 0197
Garankuwa Tel: (012) 702 4525
Krugersdorp Tel: (011) 955 4420
Mamelodi Tel: (012) 805 5090
Pretoria Tel: (012) 309 5050
Randfontein Tel: (011) 693 3618
Soshanguve Tel: (012) 799 7400
Temba Tel: (012) 717 9500
Gauteng South
Alberton Tel: (011) 861 6130
Benoni Tel: (011) 747 9601
Boksburg Tel: (011) 898 3340
Brakpan Tel: (011) 744 9000
Carletonville Tel: (018) 788 3281
Germiston Tel: (011) 345 6300
Johannesburg Tel: (011) 497 3000
Kempton Park Tel: (011) 975 9301
Nigel Tel: (011) 814 7095
Randburg Tel: (011) 781 8144
Roodepoort Tel: (011) 766 2000
Sandton Tel: (011) 444 7631
Sebokeng Tel: (016) 988 2626
Soweto Tel: (011) 939 1200
Springs Tel: (011) 365 3700
Vanderbijlpark Tel: (016) 981 0280
Vereeniging Tel: (016) 430 0000
KwaZulu-Natal
Dundee Tel: (034) 212 3147
Durban Tel: (031) 336 1500
Estcourt Tel: (036) 352 2161
Kokstad Tel: (039) 727 2140
Ladysmith Tel: (036) 638 1900
Newcastle Tel: (034) 312 6038
Pietermaritzburg Tel: (033) 341 5300
Pinetown Tel: (031) 701 7740
Port Shepstone Tel: (039) 682 2406
Prospecton Tel: (031) 913 9700
Richards Bay Tel: (035) 780 8700
Richmond Tel: (033) 212 2768
Maphelo le polokego ya moomong ka mo go temo le kagodikgwa
Sepedi, Layout and design by the Design Studio, Chief Directorate of Communication,
Department of Labour. Website: www.labour.gov.za
Stanger Tel: (032) 551 4291
Ulundi Tel: (035) 879 1439
Verulam Tel: (032) 541 5600
Vryheid Tel: (034) 980 8820
Limpopo
Giyani Tel: (015) 812 9041
Jane Furse Tel: (013) 265 7210
Lebowakgomo Tel: (015) 633 9360
Lephalale Tel: (014) 763 2162
Makhado Tel: (015) 516 0207
Modimolle Tel: (014) 717 1046
Mokopani Tel: (015) 491 5973
Phalaborwa Tel: (015) 781 5114
Polokwane Tel: (015) 299 5000
Seshego Tel: (015) 223 7020
Thohoyandou Tel: (015) 960 1300
Tzaneen Tel: (015) 306 2600
Mpumalanga
Baberton Tel: (013) 712 3066
Bethal Tel: (017) 647 5212
Carolina Tel: (017) 843 1077
Eerstehoek Tel: (017) 883 2414
eMalahleni Tel: (013) 653 3800
Witbank
Ermelo Tel: (017) 819 7632
Groblersdal Tel: (013) 262 3150
Kwamhlanga Tel: (013) 947 3173
KaMhlushwa Tel: (013) 785 0010
Lydenburg Tel: (013) 235 2368
Middelburg Tel: (013) 283 3600
Nelspruit Tel: (013) 753 2844
Piet Retief Tel: (017) 826 1883
Sabie Tel: (013) 764 2105
Secunda Tel: (017) 631 2594
Standerton Tel: (017) 712 1351
Volksrust Tel: (017) 735 2994
Northern Cape
Calvinia Tel: (027) 341 1280
De Aar Tel: (053) 631 0952
Kimberley Tel: (053) 838 1500
Kuruman Tel: (053) 712 3952
Postmasburg Tel: (053) 313 0641
Springbok Tel: (027) 718 1058
Upington Tel: (054) 331 1752
North West
Brits Tel: (012) 252 3068
Christiana Tel: (053) 441 2120
Klerksdorp Tel: (018) 464 8700
Lichtenburg Tel: (018) 632 4323
Mafikeng Tel: (018) 381 1010
Mogwase Tel: (014) 555 5693
Potchefstroom Tel: (018) 297 5100
Rustenburg Tel: (014) 592 8214
Taung Tel: (053) 994 1710
Vryburg Tel: (053) 927 5221
Western Cape
Beaufort West Tel: (023) 414 3427
Bellville Tel: (021) 941 7000
Cape Town Tel: (021) 468 5500
George Tel: (044) 801 1201
Knysna Tel: (044) 382 3150
Mitchells Plain Tel: (021) 376 1771
Mossel Bay Tel: (044) 691 1140
Oudtshoorn Tel: (044) 272 4370
Paarl Tel: (021) 872 2020
Somerset West Tel: (021) 852 2535
Vredenburg Tel: (022) 715 1627
Worcester Tel: (023) 347 0152
