Maphelo le polokego ya mošomong ka mo go temo le kagodikgwa
Matseno
Dikotsi, dikgobalo le bolwetši di ka senya maphelo le dikgwebo. Ditharollo gantši di bonolo e bile di tšhipile le batho ba bakaone go dira dipolase gore di bolokege ke balemi le bašomi ba bona ba dipolaseng. Maphelo le polokego ke senyakwa sa motheo sa kgwebo ya bolemi ya go se fele/sa ruri . Maitapišo a mmušo fela a ka dire lefapha la bolemi gore le bolokege le be leo le phedilego, eupša ke ya mang le mang ka go tša temo le molokoloko wa tša dijo ka bophara go bapala karolo ya bona.
Ngwaga ka ngwaga batho ba a hlokofala ka lebaka la ditiro tša mošomo tša temo le kagodikgwa.
Ba bantši ba gobetše wa go šiiša le go lwala mo mafelong a bona a mošomo. Dikotsi le dikgobalo ga di hlole go kwa bohloko ga batho fela; go na gape le ditshenyegelo tša ditšhelete tšeo di tsenago ka gare magareng ga tše dingwe go akaretša:
_ Ditefo tša llifi ya bolwetši le ditshenyegelo tša kalatšo/tlhahlo tša peobakeng ya bašomi
_ Tahlegelo ya ditšweletšwa 
_ Ditshenyegelo tša taolo – go nyakišiša kotsi , ditokišo, bj.bj.
_ Tshenyo ya metšhene, meago le ditšweletšwa
_ Ditshenyegelo tša diinšorense, ditshenyegelo tša  semolao le phatlalatšo ye ntši setšhabeng .
Ditshenyegelo tše ka moka di ka širogwa, seo sa oketša poelo mo mafelelong. Pamfolete ye ka gona e ikemišetša  go fa tshedimošo yeo e tla go thuša bengmošomo le bašomi ka mo go temo le kagodikgwa go tšwetšapele maphelo le polokego le dikotsi tša maphelo tšeo di tswalanago le mošomo ka mo go lefapha la bona. Pamfolete ye ga e akaretše dinyakwa tša molao ka mo go intasteri ye. Tshedimošo yeo e ka hwetšwa go tšwa go websaete ya Kgoro ya Bašomi: www.labour.gov.za.
Go laola maphelo, polokego le tshekatsheko ya dikotsi
Go laola maphelo le polokego ya bašomi go swana le go laola ditsela tša go netefatša gore dibjalo le diphoofolo di dula di phedile gabotse, di tšweletša ka mo go kgotsofatšago le go kgontšha go ba kgwebong. Bašomi go hloka gore ba dule ba phetše gabotse le go šoma gabotse le gore ba phele ba le mošomong .
Mekgatlo ka moka e hloka pholisi go bea ka ntle leanotiro ka ga maphelo le polokego,
ka maikemišetšo a go ya go maemo a kaone mo lefelong la mošomo. E swanetše go ngwalwa, go rulaganywa  gabotse le go  ithekga ka boikgafo bja maemo a magolwane a bolaodi.
Molaotshepetšo o swanetše:
_ Go ba wa maleba go polase ya gago
_ Go hlagiša maikemišetšo a gago ka kakaretšo ka ga maphelo le polokego ya bašomi ba gago. Mongmošomo  o swanetše go saena le go ngwala tšatšikgwedi go pholisi go bontšha gabotse/ mo go lego molaleng boikgafo bja gagwe go yona
_ Go laetša gore boikarabelo ka kakaretšo go maphelo le polokego bo dula le wena bjalo ka mongmošomo 
_ Go laodiša ditsela le ditshepedišo tšeo di lego gona go kgonthiša maphelo le polokego ya bašomi ba gago
_ Go sekasekwa ka morago ga lebaka e be e boeletšwe ge e le gore mokgatlo wa gago o wa fetoga goba dikotsi tše dimpsha di a tšwelelela.
Tshekatsheko  ya dikotsi
Go lekodišiša dikotsi le go sekaseka dikotsi tšeo di di hlolago go bohlokwa. Ka ntle le ge o tseba dikotsi tšeo di lego gona mo meagong ya gago, le maemo a kotsi yeo e di tlišago, o ka se tsebe gore di nyaka go laolwa goba o ka dira bjalo bjang.
Tshekatsheko ya dikotsi ke go lebelela ka tsitsinkelo gore ke eng  seo mo kgwebong ya gago se ka hlagišago kotsi go batho, gore o kgone go ka kala gore o tšere ditlhokomelo tše di lekaneng goba o swanetše go dira go fetiša. Ge o šetše o tšere sephetho sa maemo a kotsi , o tla swanela ke go bea tšhomišong magato ao a lebanego a thibelo le a tšhireletšo.
Go na le methopo e mentši ya maele ka ga setlwaedi se sebotse seo se tsepamego seo se tlago go thuša ge o dira tekolo ya dikotsi ya gago, gomme o ka šomiša dikgato tša tšhomišo  tšeo di lego thwii tše hlano go go thuša:
Kgato 1: Nyaka kgonagalo ya dikotsi
Lebelela go dikologa lefelo la mošomo o bogele gore bašomi ba šoma bjang. 
Gape fetleka le direkoto tša ditiragalo tše di fetileng, dikotsi goba mathata a tša maphelo. Maikemišetšo ke go lemoga kgonagalo ye kgolo ya dikotsi tše  yeo e ka tlišago dikgobalo tša go šiiša goba tša ama batho ba bantši.
Kgato 2: Tšea sephetho sa gore ke mang yo a ka gobatšwago le gona bjang
Tseba batho bao ka gobatšwago le gore ke bakae . Ge o lebelediša gora bjang , o seke wa lebala dilo tša go swana le mošomo wa go lokiša , le gore dikotsi tše dimpsha di ka tšwelela .
Kgato 3: Sekaseka dikotsi tšeo di tšwelelago go kgonagalo ya dikotsi o be o tšee kgato go fokotša goba go di laola 
Sekaseka gore dikotsi di laolwa gabotse bjang go tšwa go kotsi ye nngwe le ye  nngwe ye e hlalošago kgopolo.
Ditaolo di ka no ba tše di lekaneng ka ntle le bosodi goba go ka no ba le sebaka sa go ka lokiša dilo. Bašomi gantši ba na le dikgopolo/dikakanyo tša mohola , tšeo di ithekgilego ka mošomo wo ba o dirago wa tšatši ka tšatši o swanetše go ba tsenya ka gare ge o dira diphetho ka ga ditaolo tša gago.
Kgato 4: Ngwala dikhwetšo tša gago 
K morago ga ge o tšere sephetho sa gore go nyakega gore go dirwe eng , o nyaka gore o loge maano a gore e dirwe bjang le gona gore e ka dirwa neng. Go ngwala dikhwetšo tša gago go tla go thuša go dira se.
Kgato 5: Sekaseka tekolo ya gago o be o e boeletše ge go hlokega
O tla nyaka gore o sekaseke tekolo ya gago ge ele gore go ile gwa ba le diphetogo tše bohlokwa tša ka mokgwa wo o šomago ka gona  goba ge o ena le lebaka la go dira gore o nagane gore ga e sa na le mohola.
Mathata a tša maphelo ka mo go tša temo le dikgwa
Mošomo ka mo go tša temo le dikgwa o ka tliša matšhošetši go maphelo a bašomi
Ka mabaka a mantši, go akaretša:
_ Kgomano le diphoofolo
_ Go ba kgauswi le dikhemikhale tše kotsi goba dilo tše dingwe tše dithata
_ Go šomiša maatla ga wona ka tlhago
_ Go šomela go boso bjo ba sa lokang, lešata goba thothomelo.
Go šomiša maatla ga mošomo wo ka tlhago
Go swara merwalo ye boima goba go šoma o se wa ema/dula gabotse go ka hlola
tlhakatlhakano ya mešifa le marapo. Tše ke bohloko le dihlabi ka gare ga menwana ya maoto, manokollo goba mokokotlo tšeo e lego gore di kabe di hlotše ke go thinyega goba go lapa.
Go nyakega gore o dire eng?
_ Thibela go rwala merwalo ye boima ge go kgonegago, goba šomiša metšhene
_ Šomiša dithekniki/ditsela tše dibotse tša go rwala morwalo – bea maoto a gago ka nepo, bea mokokotlo wa gago ka go otlologa le go bea morwalo kgauswi le mmele wa gago
_ Bona gore lefelo la gago la mošomo le beakantšwe gore didirišwa le ditšweletšwa di ka fihlelelwa bonolo ka ntle le go bapoga/ngangega le go leka go fetola mediro goba mosepelo
gore o šomiše digoba tšeo di fapanego mo mmeleng
_ Go sepetša dimela goba dimpšanyana ka matsogo sebaka se se telele go swanetše go širogwa/thibelwa ka mo go ka kgonegago go šireletša maphelo a bašomi.
Go šomiša metšhene ka polokego
Dikotsi tše dintši tša go šiiša mo dipolaseng di hlola ke metšhene. Tše dingwe di hlolega ka lebaka la gore motšhene o šomišwe go dira mošomo woo o sego wa o swanela; tše dingwe ka lebaka la gore dišireletši ga se tša fiwa goba di tlogetšwe fela. Go swanetše go ba bewa tsela yeo ka yona go tla go lebelelwa gore didirišwa tša mošomo , go akaretša metšhene, di bolokegile go ka šomišwa. Ge setlabele se šomišwa mo go maemo  ao a sa kgotsofatšego, se nyaka gore se lekolwe nako le nako go bona theogo ya maemo a sona ao e lego gore a ka  tliša kotsi, le maemo ao a hlagilego ao a sego a tlwaelega ao a ka dirago gore setlabele se seke sa bolokega.
Go nyakega gore o dire eng?
_ Dira gore metšhene yeo o e šomišago e loketše go dira mošomo woo
_ Metšhene ka moka e ya hlokomelwa gore e kgone go šomišwa ka polokego
_ Metšhene e lokelwa dišireleditši tšeo di nyakwago ke molao
_ Dithulusi tšeo di šomišwa go bjala mehlare di swanetše go direlwa mošomo /lebaka leo. Dithulusi tša temo gantši ga tša swanela mošomo wa go bjala mehlare
_ Mekgoko ya dithulusi tša go bjala e swanetše go dirwa gore e fokotše phetišo ya go šoka letsogo ge bogale bo ka betha leswika goba modu wo o iphihlilego
_ Hlogo ya thulusi ya go ripa le go pharola e swanetše go swarišwa ka totego go mokgoko ka setlabele seo se kgontšhago, mohlala, phatša, ribete goba poutu.
Go reka goba go hiriša metšhene
Ge o reka goba o hiriša motšhene molao o nyaka gore morekiši a fane ka dišireletši tšeo di nyakegago. Bona gore wena le bašomi ba gago:
_ Le šomiša metšhene go ya ka ditaelo tšeo di tlilego le yona
_ Bea dišireletši go maemo a botse le gona ao a kgontšhago
_ Lekola ditlabele ka moka o be o phošolle diphošo ka moka pele o ka e šomiša
_ Lekola gore dilaodi di marakilwe mo go bonagalago go bontšha seo di se dirago le gore di laola motšhene ofe , le gore e dirilwe le go bewa gore o se kgone go e šomiša ka phošo
_ Bašomi ba hlahlilwe go šoma ka polokego le gona ba fiwa le go šomiša diaparo tšeo di swanetšego tša tšhireletšo.
Go lokiša le go thibolla
Ditiragalo tše dintši ka metšhene di direga nakong ya ditiro tša go lokiša goba go thibolla. Dira bonnete bja gore:
_ Bašomi ba hlahliwa ka nepo go dira mošomo
Dithulusi tše di lekanego le ditaelo di a fiwa bakeng sa go lokiša , go lekanyetša,
go hlwekiša le go thibolla metšhene
_ Maatla ao a bolokilwego, mohlala, go tšwa go didirišwa tše di gateletšwego, didiba, goba thutakgatelelodiela, a phatlalala pele a ka šoma
_ Metšhene goba dikarolwana tšeo di hlatlošitšwego ka diela di thibelwa go ka theoga ka go šomiša dithulusi tša semotšhene bjalo ka diemiši goba dijeke ge batho ba šoma ka fase ga tšona.
Badiriši ka moka  ba swanetše go dira bonnete bja gore:
_ Ba tseba gore motšhene o emišwa bjang pele ba ka o dumiša
_ Ba o dumiša o le go maemo ao a lokilego ka dinako ka moka
_ Dišireletši ka moka di tsentšwe e bile di šoma ga gabotse
_ Lefelo leo motšhene o beilwego go lona le hlwekile, ka bothakga e bile ga le na tšhitišo
_ Mohlokomedi o botšwa e sa le ka pela ge motšhene o sa šome gabotse
_ Ba apara dikobo tša tšhireletšo le ditlabelo tšeo di swanetšego.
O seke wa:
_ O seke wa šomiša motšhene ka ntle le ge o dumeletšwe le go hlahliwa go dira bjalo
_ Leka go tloša ditšhila goba go hlwekiša motšhene ka ntle le ge sefitiša maatla se ntšhitšwe le go na motšhene o eme.
Apara ditšhaene tša go hlepha, dikobo tšeo di se go tša go swara , ditlelafo goba dipalamonwana go ba le meriri ye metelele yeo e ka swarago ke dikarolwana tša metšhene yeo e sepelago
_ Fologa trekere e sepela goba metšhene ye mengwe yeo e itshepetšago
_ Hlokomološa batho bao ba šomišago metšhene.
Dinamelwa le go swarwa ga didirišwa 
Ye nngwe ya go hlola kgobalo ka mo go temo ke go pitikološa ditrekere. Dikgobalo tše šoro le go na tšeo di ka hlolago lehu di tlwaelegile, ditiragalo di ama baotledi, bašomi ba bangwe le basepela-ka- dinao. Ditiragalo tše dingwe di direga mola batho ba šia sefatanaga ka ntle le go dira bonnete bja gore se ka šuthe goba go hlola kgobalo.
Lebelela ka nako tšohle gore:
_ Baotledi ba hlahlilwe ka tshwanelo le gore batho bao ba sego ba dumelelwa ga ba dumelelwe go otlela
_ Dinamelwa le basepela ka maoto ba aroganywa mo go kgonegago
_ Merwalo ga e šuthe e bile e lotegile
_ Baotledi ba a šireletšwa go tšwa go dilo tšeo di wago
_ Baotledi ba loketše go ka otlela
_ Dinamelwa tša gago goba metšhene efe goba efe yeo bašomi ba e namelago goba ba šomago go yona e loketšwe dibopego tša tšhireletšo tša go phuthega
_ Dinotlelo di bewa mo di lotegilego ge dinamelwa di sa šomišwe.
Ditiro tša go kuka
Loga maano le go beakanya gabotse lifiti, o šomiša ditlabele tšeo di swanetšego le batho ba nago le bokgoni go ka fokotša dikotsi. Dira bonnete bja gore:
_ Ditlabelo tša go kuka di lekotšwe ka botlalo nako le nako ke motho yo a kgonago
_ Merwalo ya go šoma yeo e bolokegilego e swailwe mo go setlabelo sa go kuka. O seke wa feta merwalo yeo e šomago
_ Dišupo tša go bontšha go rwala go feta tekanyo mo go metšhene ya go swara di šoma ka tshwanelo
_ Ge o otlela , dilaiši tša ka pele di mo seemong seo se hlatlošitšwego ge di se na selo le go išwa fase ge di tletše, ka ntle le ge se se ka hlagiša kotsi, mohl. mo ditseleng tša bohle.
Lešata le thothomelo
Go šomela mo go nago le lešata la godimo go ka hlagiša tshenyo ya go kwa ya sa ruri , gantši ka ntle le gore molwetši (sufferer) a tsebe ka ga lona go fihlela nako e se sa  hlwa e dumela le gona e ka tliša lešata la go se fele ka ditsebeng (tinnitus)
goba bofoa.
Fokotša go šomela go lešata:
_ Kgetha metšhene goba ditshepetšo tša go homola ge o kgetha/hlopha mekgwa ya tšweletšo goba metšhene e meswa
_ Tsenya gare metšhene goba ditshepetšo tša lešata ka dipanele tša go khupetša modumo goba o di beye ka gare ga dikamora tša go arogana
_ Fokotša lebaka la go šomela lešateng ka go fetoša mešomo
_ Moo lešata le fihlago 90 dB goba ka godimo, swaya mafelo a bjalo ka  “dizoune tša tšhireletšo ya ditsebe” ka maswao go bontšha gore tšhireletšo ya ditsebe e swanetše go aparwa le go dira bonnete bja gore motho o mongwe le o mongwe yo a tsenago dizoune tše o apara tšhireletšo ya ditsebe.
Thothomelo
Poeletšo goba telefatšo ya tšhomišo ya dithulusi tša go thothomela bjalo ka disaga tša ditšhaene, diripi tša diporaše goba dikeraenara di ka baka sindromo ya thothomelo ya seatla le letsogo go akaretša thothomelo ya monwana o mošweu, mogalatšhika, digoba goba tshenyo ya lelokollo. Maswao a temošo go akaretša go kwa o ka re o wa hlabiwa mo le tlalong goba go hwa bogatšu mo menwaneng ya matsogo, menwana ya matsogo yeo e fetogago e mešweu mo go tonyago goba go maemo ao a nago le monola, gwa latela ke go opaopa le go hubala.
Go otlela ditrekere goba metšhene ye mengwe ya go itshepetša (other self-propelled machinery) e ka hlolela mmele thothomelo goba go šikinyega mo go tswalanago/tswalanywago le sehlabi sa mokokotlo seo se sa folego (chronic backache) goba sehlabi mo lethekeng le matolong. Maswao a temošo a akaretša dihlabi le kgwagalalo mo mokokotlong, letekeng goba matolo ka morago ga go šoma ka trekere.
O ka dira eng ?
_ Šomiša motšhene wo o loketšego mošomo
_ Hlokomela ditlabelo gabotse, mohl. ditlabele tša go thekga tšeo di thibelago thothomelo mo go disageng 
_ Diriša ka botlalo boemo bja setulo trekere le pušetšomadulong ya tsela ya go fokotša thothomelo ya senamelwa.
_ Go sepela ka lebelo la maleba ditseleng tša go hloka sekontiri , go široga meletšana, bj.bj.
Go thibela kgobalo go tshepelo ya gago ya madi, megalatšhika, digoba le marapo a diatla le a matsogo go tloga go thothomelo ya seatla le letsogo:
_ Beakanya mešomo go thibela go šomiša dithulusi tša go thothomela
_ Kgetha dithulusi tšeo di nago le maemo a fase a thothomelo
_ Šomiša tšhielano ya mešomo mo go kgonegago o be o khutše ka mehla
_ Ruthetša diatla pele o ka šoma o be o di tlogele di le borutho.
Boso
Go šomela mo bosong , kudu  mo letšatšing goba mo go tonyago kudu go ka ba kotsi.
Se o swanetšego go se dira:
_ Mo go boso bja letšatši apara dikobo tše bofefo le kefa ya lephephe ye phara
_ O seke wa apola; bea/tlola ka selo sa go šireletša sa maemo a godimo go letlalo leo le sego la šireletšega
_ Hlokomela dirunya, ditlhokofele goba phetogo ya mmala letlalong. Bona ngaka ya gago ge dirunya ,
Bj.bj. di gola, di e tšwa madi goba di hlohlona
_ Dikobo tša go šoma di swanetše go dirwa go tšwa go mašela ao a dirago gore mmele wa bašomi o dule o omile le go ba go thempereitšha yeo e lokilego. Ge o šomela go diklaemete tša go fiša le tša go oma, diaparo tša maleba di swanetše go šomišwa go thibela khupetšo ya borutho bjo fetago tekanyo le go dumelela khemo
_ Diaparo tša tšhireletšo tše di lekanego di swanetše go fiwa moo go nago le kotsi ya phadimo ya UV
goba dikotsi tša dilo tšeo di phela, bjalo ka dimela tša mpholo, diphoofolo le phetetšo.
Diphoofolo
Go kgomana le diphoofolo go ka hlola malwetši ao a fetetšwago ke diphoofolo bathong. Diphedinyana bjalo ka pakteria, divirase, diphelakadingwe le mouta di ka hlola bolwetši ka go fetetša mmele ge di hemelwa ka gare, metšwa, goba ge di tsenelela mo letlalong. Dika ke tša go swana le go tloga go mathata a letlalo go ya mathomong a maemo a “seka mokhohlwane” ao a ka hlolago bolwetši bjo bo telele ka ntle le ge di ka alafiwa.
O ka dira eng go fokotša kotsi?
_ Fokotša  kotsi ya phetelo ka go swara diruiwa di hlwekile. Enta mo go swanetšego
_ Bona gore go na le paballommele ya batho ye botse/kaone. Hlapa diatla ka nako tšohle pele o ka ja, o ka nwa goba o ka kgoga
_ Apara diaparo tša tšhireletšo tša maleba go swana le diobarolo ge o swara diphoofolo,
Kudukudu ge e le gore di a lwala, le ditlelafo le theto ya go tsene meetse ge o swara materiale wo o feteditšwego bjalo ka ditšweletšwa tša tswalo
_ Khupetša dinthotshego le mengapo ka moka ka mebofo ya go se tsene meetse.
Dilo tše kotsi
Go šoma ka dikhemikhale tše kotsi goba dilo tše dingwe, mohl. sebolayadilomi. 
dihlare tša diphoofolo (go akaretša ditipa tša dinku), lerole, hlahlamuši goba dimateriale tša go swane le seela sa motswako wa meetse, seretse sa ka gare ga  tsela ya kelatšhila goba menontšha ; go goga moya wa hlahlamuši go tšwa go diplastiki tšeo di swago, goba lerole leo le hlolago ke go sepetšwa dithoro, menontšha, lehlaka, furu; go dira seela sa motswako wa meetse, mmutedi bj.bj.
goba go gašwa ka sebolayadilomi goba tipa ya dinku, go ka hlola bolwetši.
Maswao a temošo a akaretša:
_ Go hlohlona/go tšwa meetse ka mahlong le ka nkong
_ Nko yeo e tletšego mamina
_ Dišo tša mogolo
_ Go gohlola sehuba goba ka ntle le sehuba
_Digoba tše bohloko goba khukha ka morago ga go šoma ka furu yeo e utilego
_ Go se kgone go hema ka tshwanelo
_ Go tia ya mafahla nakong ya mošomo, ka morago ga mošomo goba mola o dira thobollo yeo ka tlwaelo o e kgonago
_ Tshekhumulo.
Dika tše e ka ba tša nakwana ka nako ya mošomo, goba di ka befela go tšwela pele tša ba tša tšea lebaka le letelele go fihlela di dulela ruri ka nako ka tšohle. Di ka thoma le ke maemo a mannyane kudu a go ba kgauswi le selo sefe goba sefe seo se sa  kwanego le mmele wa gago, goba
e dira gore o šišimologe. Ge o kgoga, le go na o ipea kgauswi le dilo tše le go na go na le kgonagalo ye ntši ya gore o ka tlelwa ke mathata ao a hlonamego a mafahla.
Go bohlokwa go itšhireletša le bašomi ba gago. Phema go goga moya wa dilo tše kotsi ka go:
_ Ka go šomiša dilo tše dingwe mo go kgonegago
_ Fetogela go dimateriale tše di na go le lerole le le nnyane, mohl. diripana tše nnyane/seripana se se nnyane sa nkgokolwana sa materiale wo o pitleleditšwego/gateletšwego.
_ Go tsenya ka gare dilo tše di hlolago lerole goba kgašetšo 
_ Hlwekiša ditšhologi o šomiša sehlwekiši sa go hloka moya sebakeng sa go swiela– somiša sefo yeo e nago le bokgoni bja godimo.
Fokotša bontši bjo o bo hemelago ka gare ka go:
_ Ka go šomiša tsenyomoya ya eksoso ya felo fao, mohl. ge o momaganya ditšhipi 
_ Ka go šomiša disefo tšeo di kgontšhago go trekere/dikhepe tša sefatanaga
_ Go swara disefo go ya ka dinyakwa tša motšweletši/mmopi
_ Go kaonafatša tsenyomoya ka mo meagong
_ Go apara setlabele sa tšhireletšo seo se kgontšhago go hema. Dira bonnete bja gore o šomiša sešireletša sefahlego sa maleba goba sešireletša go hema lerole , moyameetse goba diaerosolo.
Dišireletša sefahlego le dikgontšha go hema di swanetše gore ka nako tšohle di bolokwe ka go lefelo leo le hlwekilego e bile le omile – o seke wa di fega go tšwa go haka goba dipikiri go mafelo ao a tšhilafetšego e bile a ena le marole.
Ge o šomiša dihlare tša diphoofolo, ka mehla:
_ Hlapa kgapšhagano go sefahlego le go diaparo ka pela, le go hlapa pele o ka ja , le go nwa goba go kgoga. O seke wa šoma gare ga diphoofolo tšeo e sego kgale di alafilwe ge e le gore o ka tšhilafatšwa
_ Latela ditsela dife goba dife tša tšhoganetšo tšeo di digetšego ke motšweletši , mohl.
meento ya go ba le oli
_ Latela ditaetšo tša setlankana , kudukudu tšeo di amanago le PPE
_ Bega ka moka melato yeo e gononwego ya mpholo gore e kgone go nyakišišwa ka botlalo.
Go swara le go bjala dimela tšeo di tšhetšwego khemikhale
_ Go swara le go bjala mehlare yeo tšhetšwego ka dikhemikhale tše kotsi pele ga ge mpholo o felela ke bogale, mongmošomo o swanetše go fa – le gore bašomi ba šomiše  – ditlabele tša bona tšhireletšo
_ Dimela tšeo di tšhetšwego ka dikhemikhale tše kotsi di swanetše go swarwa ka tlhokomelo go fokotša go itšhilafatša. Di swanetše go pakwa le go sepetšwa mo lefelong la go šomela ka tsela yeo e lego gore go fihla mo go lego dimela go tla ba bonolo, seo se dira gore go kgonege go široga go swara ga dimela go feta ka mo go nyakegago
_ Mekotlana ya bjalo goba diteigi goba ditšhelo tše dingwe go sepediša dimela tšeo di tšhetšwego ka dikhemikhale mo go lefelo la bošomelo di swanetše go hlwekišwa ka go kgotholwa le go hlatswa tšatši ka tšatši/ka mehla.
Polokego le pabalelo lefelong la mošomo 
Dikgobalo tše dintši mo go temo le kagodikgwa di hlola ke go thelela , kgopa/thetšwa le go wa . Lebelela gore mafelo a bošomelo ga a na ditšhitišo , bjalo ka kheipolo tša go gogwa  , masaka goba
diripana tše nnyane/seripana se se nnyane sa nkgokolwana sa materiale wo o pitleleditšwego/gateletšwego 
le gore go na le sekgoba se se lekaneng go boloka dithulusi le dimateriale. Bea meago ya gago e le seemong seo se  lokišitšwego gabotse, dira bonnete bja  gore mabato ga a tlale dilo go fetiša tekanyo, kudukudu ka mo go felwago dijo goba meago ya kgale.
Fokotša kotsi ya go wa, go kgopša le go thelela.  O swanetše go neelana ka tše di latelago:
_ Diporo tša matsogo mo ditepising  le dirempeng  mo go hlokegago
_ Mokero wo o lokileng go ditshepedišo tše di thapilego bjalo ka mafelo a go hlatšwa merogo goba a go gama maswi
_ Seetša seo se lekanego  e bile se swanetšego
_ Thempereitšha le tsenyomoya yeo e lekanego go akaretša le moya wo o hlwekilego/hlabošago ka gare ga mafelo a bošomelo ao a lego ka gare.
_ Maswao a polokego moo kotsi e lego ye ntši go maphelo le polokego e šala ka morago ga ge o tšere magato a mangwe a taolo ao a bonwego ke molekodi wa dikotsi wa gago.
Thušo ya potlako le tlhakodišo ya tšhoganetšo
_ Ka ge go tlwaelegile gore bašomi ba kagodikgwa le ba temo ba šoma ka dihlophana tše nnyane mo mafelong ao a kgaoganego, mošomi wo mongwe le wo mongwe o swanetše go hlahliwa ka tša motheo wa  thušo ya potlako . Tlhahlo ye e swanetše go akaretša kalafo ya dintho tšeo di bulegilego le tsošološo. Mo mafelong ao mošomo o nago le kotsi ya  mpholo wa dikhemikhale goba muši,
dinoga, dikhunkhwane goba digoko tša go loma goba dikotsi tše dingwe tše itšeng , tlhahlo ya tša thušo ya potlako e swanetše go oketšwa ka molao ka therišano le motho goba mokgatlo wa maleba wo a kgonago
_ Mekotlana goba mapokisi ao a hlokometšwego gabotse a thušo ya potlako  a swanetše hwetšwa bonolo mo lefelong la go šomela le go na le swanetše go šireletšwa kgahlanong le tšhilafatšwa ke monola goba ditlakala/mašaledi
_ Neo e swanetše go dirwa ya go kgona go ntšha ka potlako batho ka nako ya kgobalo goba bolwetši bjo bo nyakago thušo ya ngaka
_ Senamelwa goba mokgwa wa poledišano o swanetše go ba gona mo lefelong la bošomelo go ikgokaganya le ba ditirelo tša tlhakodišo ge go e na le tšhoganetšo.
Dinolofatši tša go hlapa
Go na le kotsi ya malwetši go tšwa go dilo tše kotsi  le go tšwa go mmutedi goba ditšweletšwa tše dingwe tša diphoofolo tšeo di rwelego diphedinyana  tše di lego kotsi. Ge o e na le bašomi bao ba šomago dinako tša go tlala, nako yeo sego ya tlala , ba nakwana goba ba sa ruri ,o swanetše go fana ka dinolofatši tša go khutša go akaretša:
_ Dintlwana tša boithomelo tše di hlwekilego e bile di tsenya moya gabotse
_ Hlatšwa dikotlelo ka meetse a go fiša le a go tonya , sešepe le ditoulo (goba seomišadiatla )
_ Dinolofatši tšeo di swaregago tša go hlapa , goba diphumula diatla tša bašomi bao ba šomago kgole le dinolofatši tša go hlapa
_ Go fetola dinolofatši moo dikobo tše itšeng/kgethegilego di aparwago
_ Phepo ya meetse a go nwa ao a hlwekilego  (ao swailwego go a kgetholla go tšwa go phepo efe goba efe ya meetse ao a sa nwiwego/nwegego ).
Go bega malwetši a go amana le mošomo
Malwetši a mangwe ao a bakwago ke mošomo a swanetše go begwa go Kgoro ya Bašomi.
O ka ba le bolwetši bjo e lego gore bo ka begwa ge o šoma ka:
_ Diphoofolo – Malwetši ao a tšwago diphoofolong a go fetela batho bjalo ka brucellosis, leptospirosis bolwetši bja lyme goba streptococcus suis, goba phetelo efe goba efe yeo e amanago le go šoma ka diphoofolo
_ Dibolayadilomi- mpholo wa ditlhakantšhetšo tša dibolang tša fosforo goba methyl bromide
_ Dilo tša tlhago – asma ya mošomong go tšwa go marole a dithoro goba  dikhunkhwane tšeo di šomišitšwego go taolo ya dilomi tšeo di phelago; maswafo a molemi /podišwa ya tlokwane; goba kgohlanyomehlagare
_ Dilo tše dingwe  – Keko ya letlalo go tšwa go mošomo wo o dirago ka ditološi goba dihlwekiši
_ Metšhene  – maswao le dika tša bolwetši bja thothomelo ya letsogo le seatla go tšwa go disaga tŠa ditšhaene, diripaporaše goba disaga tša letsogo tša go dikologa.
Go hwetša tshedimošo ye ntši hle ikgokaganye le senthara ya bašomi ya gago ya kgauswi goba kantoro ya profense:
word count: 3,191
