Mohlologadi o hwetša seo a bego a se kolotwa  ka morago ga gore Mošireletši wa Setšhaba a tsene ka gare

Mohlologadi wa mošomi yo a bego a šoma  go Sekhwama sa Putsetšo e bago Compensation Fund o hweditše mehola ka botlalo ya phenšene ya monna wa gagwe yo a hlokofetšego kgwedi fela  ka morago ga gore Mošireletši wa Setšhaba Lawrence Mushwana a tsene ka gare.

Kantoro ya Mošireletši wa Setšhaba (OPP) e thakgotše dinyakišišo tša yona ka go mabarebare a tiego yeo e sa kwagalego ka go tshepedišo ya tefo ya mehola ke Sekhwama sa Phenšene ya Bašomi ba Mmušo (GEPF) le Compensation Fund go molli, Mdi. M  du Toit. 

Se se diregile ka morago ga gore taba ye e fihle go OPP gore Mdi. Du Toit, yo gape a bego a thwetše ke Compensation Fund, a be a sa emetše go hwetša  mehola yeo a bego a e kolotwa , dikgwedi tše tharo ka morago ga gore monna wa gagwe a hlokofale. 

Mehola e be  e se ya lefelwa le ge e le gore o tlišitše ditokumente ka moka tšeo di nyakegago go ya le ka mo go beetšwego ke Melao le Melawana ya Phenšene ya Bašomi ba Mmušo go GEPF le Compensation Fund. 

Mehola yeo a bego a e kolotwa e be e le phenšene go tšwa go GEPF le putseletšo ya matšatši a llifi go tšwa go Kgoro ya Bašomi, yeo Compensation Fund e welago ka fase ga yona.  

Ka morago ga dinyakišišo, go utolotšwe gore tiego e be e le ka lebaka la gore mohu o be a se a ingwadiša bjalo ka molefi wa motšhelo go ya le ka Molao wa Motšhelo wa Letseno wa 1962. Molao o nyaka gore motho o mongwe le o mongwe yo a hwetšago letseno leo le nyakago motšhelo leo le fetago palo ya godimo yeo e lekaneditšwego ya R120 000 ka ngwaga mo ngwageng wa tekolo go lefa motšhelo wa letseno. Maemo a mošomong a mohu le sekala sa mogolo di be di feta palo ye ya godimo yeo e lekaneditšwego. 

Ka lebaka le, ditaelo tša motšhelo go ya le ka mehola ya poloko e ile ya ganwa ka nako ya ge e romelwa go Tirelo ya Motšhelo ya Afrika Borwa (SARS) ke GEPF, le ge go le bjalo, molli o ukama gore ga se nke a hwetša sengwalo seo se mo tsebišago ka seo go tšwa go GEPF.

Mabapi le mehola ya putseletšo ya matšatši a llifi, Kgoro ya Bašomi le yona go hweditšwe e le gore ga se ya latela melawana yeo e beilwego ya Sephetho sa 7 sa 2000 sa Khansele ya Kgohlaganyo ya Ditherišano tša Mmušo.

Sephetho se bontšha gore ka nako ya lehu, putseletšo ya matšatši a llifi e swanetše go lefelwa go bajalefa bao ba kgethilwego le gore ge go se na yo a kgethilwego, e swanetše go lefelwa go mogatša goba molekani wa bophelo wa mohu.

Ka morago ga tseno ka gare ya OPP, SARS e ile ya bea letšatšikgwedi la go tlo kopana le Mdi. Du Toit. Mo diiring tše 24 Mdi. Du Toit le mona wa gagwe yo a hlokofetšego ke ge ba šetše ba ngwadišitšwe bjalo ka balefi ba motšhelo e bile ditshekatsheko tšeo di bego di šaletše morago di ile tša tlišwa, tša bula tsela ya tefo ya mehola yeo a bego a e kolotwa.

Mehola ya phenšene ka morago e ile ya ba gona gore a e ntšhe kua pankeng le putseletšo ya matšatši a llifi e ile ya lefelwa ka go akhaonthe ya dithoto tša mohu.

“Moo e lego gore ditaelo tša motšhelo di gannwe ke SARS, GEPF e swanetše go dira bonnete bja gore bajalefa ba a tsebišwa ka tšhoganetšo go ba kgontšha gore ba ikgokaganye le kantoro ya bona ya SARS go phošolla mathata,” Adv. Mushwana o boletše ka go ditigelo tša gagwe. 

O tšwetšepele a eletša Kgoro ya Bašomi gore e dire bonnete bja gore melawana ya Sephetho sa 7 sa 2000 sa mabapi le tefo ya putseletšo ya matšatši a llifi a mošomi yo a hlokofetšego e ya obamelwa.   

 

    

