Calibration (Maize)										Sepedi



Peakanyo ya segašetši



Instructions:

 Folio strap: Tirišometšhene

 Byline: Tshedimošo ye e beakantšwe ke Jane McPherson go tšwa go Thuto ya Grain SA ya 

 Tšwetšopele ya Bokgoni bja Theknikhale

 Photos: Calibration	



Taodišwana ye e fetilego e bolela ka dikarolo tša segašetši sa boom le ka moo di šomago ka gona. Mo go ye re lekodiša peakanyo ya segašetši. 



Na peakanyo (calibration) ke go reng?

Nepo ya peakanyo ya segašetši ke go kgonthiša gore se gašetša bokaakang bjo bo nepagetšego bja seela (meetse le mpholo) lefelong leo le hlophilwego. 



Dithulu tše di nyakegago go phetha peakanyo 

Seelanako (Timer); 

Sebjana sa go ela (seo se bontšhago dimililitara (ml)), le 

Theipitekanyo. 



Go ka beakanywa eng?

Molongwanagašetši. Molongwana wa lešobana le lenyane o tlo tšweletša seela se senyane go feta woo o nago le molongwana wo mogolo. Molongwana o ka gašetša ka sebopegokgašetšo (spray pattern) se sesesane goba se sephara. 

Kgatelelo ya kgašetšo. Ge o oketša go pompa, kgatelelo e a godišwa mme go ntšhwa seela se sentši. Kgatelelo ya godimo e hlola marotholodi a manyane. 

Ge o gašetša ka trekere, kgatelelo ya pompo e huetšwa ke ditikološo ka motsotso (revolutions/min (rpm)). 

Dikere tša trekere di huetša lebelo la yona. 

Mootledi wa trekere o swanetše go kgetha ditikološo ka motsotso (rpm) le ge e ka ba kere ye e tlogo dirišwa. Tše tšohle di swanetše go dula di sa fetošwe mola peakanyo e feditšwe. 

Okeletša goba o fokotše bokaakang bja mpholo motswakong. Ge o okeletša mpholo go ra gore o okeletša setswaki se se šomago (active ingredient) ntle le go okeletša goba go fokotša meetse. 



Mokgwa wa go beakanya

Tlatša tanka ya segašetši ka meetse.

Kgetha kere ye e tlogo dirišwa le ditikološo ka motsotso (rpm) (mohlala: kere ya bone ka 2 500 rpm). 

Ela sebaka sa 100 m.

Ka go diriša kere ye e kgethilwego le rpm ye e nepagetšego, ela nako ye trekere e e tšeago go sepela sebaka seo sa 100 m (mohlala: e tšea metsotswana (seconds) ye 21).

Emiša trekere o sepediše entšene ka lebelo la 2 500 rpm mme o lekodiše bogolo bja lefelo leo le gašetšwago mmung. 

Bea kgatelelo yeo e tlogo ntšha seela seo se nyakegago (mohlala: dipara tše 3). 

Thomiša kgašetšo o gašetše lebaka leo le lekanago le leo trekere e le tšerego go sepela sebaka sa 100 m (mohlala: metsotswana ye 21), mme o ele bokaakang bja meetse ao a tšwago molongwaneng o tee (mohlala: 1 200 ml goba 1,2 l). 

Boeletša dikgato tše mabapi le melongwana ye mebedi goba ye meraro mme o akanye palogare ya bokaakang bja meetse ao a ntšhitšwego. 

Tšea bokaakang bja seela seo se ntšhitšwego ke molongwana o tee (mohlala: 1 200 ml / 1,2 l) o bo atiše ka palo ya melongwana (mohlala: melongwana ye 12) gore o tsebe bokaakang bja dilitara tšeo o di gašetšago sebakeng sa 100 m (ge melongwana yohle e šoma = 12 x 1,2 l = 14,4 l). 

Ela bophara (botelele) bja phaephe (boom) (mohlala: 4,7 m). 

Bjale o tseba bophara bjoo o bo gašetšago le gona o tseba bokaakang bja meetse ao o a gašetšago sebakeng sa 100 m. 

Sekgoba seo se gašetšwago sebakeng seo sa 100 m: 100 m x 4,7 m = 470 metarasekwere. 

O dirišitše dilitara tše 14,4 tša meetse sekgobeng se.

Sekgoba sa hektare e tee = 10 000 metarasekwere (100 m x 100 m). 

Volume (bokaakang) ye e tlogo dirišwa godimo ga hektare e tee e tla ba 10 000 / 470 = 21,27 x 14,4 l = 306 litara.

Setlankana seo se lego setšhelong sa khemikhale se tla šupetša bokaakang bja meetse le palo ya dilitara tša mpholo tšeo di nyakegago go gašetša hektare e tee. 

Ge o phethile maitekelo a wa hwetša gore bokaakang bja seela seo se gašetšwago ga se bjoo bo nyakegago, boeletša maitekelo a ka go fetoša kgatelelo ya segašetši goba kere ya trekere goba bogolo bja molongwanagašetši. 

Ge bokaakang bja meetse bo lebane o swanetše go akanya palo ya dilitara tša mpholo woo o swanetšego go oketšwa tankeng ye nngwe le ye nngwe ya segašetši. 

Mohlala: tanka e swara meetse a dilitara tše 500. O swanetše go diriša dilitara tše 4 tša mpholo godimo ga hektare. E tla ba dilitara tše 500 tše di arolwago ka 306 (dilitara tše di gašetšwago godimo ga hektare) tša atišwa gane (times four) (dilitara tša mpholo godimo ga hektare).

Ke go re o swanetše go oketša dilitara tše 6,5 tša mpholo tankeng ya dilitara tše 500 tša meetse. 









