Food											Sepedi



Hlokomela polokego ya dijo 



Instructions:

Folio strap: Polokego ya dijo 

Byline: Tshedimošo e beakantšwe go tšwa go www.health24.com



Go ja dijo goba go nwa meetse ao a tšhilafaditšwego go ka hlola phetelo ya mehutahuta. 



Bolwetši bjo bo hlolwago ke dijo tše di tšhilafaditšwego bo akaretša mehutahuta ya ditšhilafatšo tše di ka welago batho ka dijo. Dibontšhi tša ka mehla tša bolwetši bjo bo tlišwago ke dijo tše di tšhilafaditšwego di akaretša go bolawa ke mala, letšhollo, go feroga dibete le go hlatša. Tšhilafatšo ya dijo e hlolwa kudu ke dipakteria mme go latela ditlišampholo (divirase) le diphelakadingwe (dipharasaete). 



O ka se lemoge dijo goba meetse ao a tšhilafaditšwego ka mehla ka pono, mohlodi goba monkgo wa ona, eupša o ka fokotša kgonagalokotsi kudu ka go latela dikgatotheo tše di tšweletšwago mo tlase. 



Paballommele 

Hlapa diatla ka meetse le sesepe ka mehla le gona ka tlhokomelo, kudu 

ge o etšwa ntlwaneng; 

ge o kgwathile diruiwa/diphoofolo; 

ge o ethimotše goba o mimitše; 

pele ga ge o apea dijo le morago ga fao; 

morago ga ge o kgwathile nama ya go se butšwa go akaretša le ya kgogo le hlapi. 

Apeša dintho diatleng go šitiša tšhilafatšo ge o swara dijo. Kgonthiša gore dipantetši le dipleistere tše o di dirišago e be tšeo di hlwekilego. 



Meetse ao a nwewago

Bediša meetse pele ga ge a nwewa ge o se na nnete ya gore a hlwekile. Ka tlwaelo meetse a a tšwago pomping a loketše go nwewa eupša meetse a a tšwago methopong ye mengwe ya go swana le dinoka le dipetse gantši a ka ba kotsi. 

Boloka meetse ao a ka nwewago ntle le kotsi ka ditšhelong tše di hlwekilego tše di khurumetšwego, ka setšidifatšing ge go kgonega. 

Kgonthiša gore dinotšididi le aese e dirwa ka meetse ao a se nago kotsi. 

Elelwa go se metše meetse a go se hlweke ge o hlapa goba ge o rutha. 



Maphelo ka moraleng 

Hlwekiša bokagodimo bja tafola, khaontara goba sinki pele ga ge o beakanya dijo moo le morago ga fao. Dula o hlwekišitše felo fao o bolokago dijo gona (go swana le diraka le ditšidifatši). 

Hlwekiša semeetseng fao dijo di phumilwego gona. 

Diriša mašela a a itšego go hlwekiša ka moraleng mme o diriše a mangwe diphapošing tše dingwe. 

Upa (hlwekiša) mašela, dipontšhe, le digohli tšeo di dirišwago ka moraleng ka sešweufatši “bleach” mme o di omiše letšatšing – se se thuša go bolaya ditwatši. Ge o na le onto ya maekroweife o ka hlwekiša mašela le dipontšhe ka go di ruthufatša lebaka la metsotswana ye 60 (60 sec) – se se thuša go bolaya dipakteria. 

Hlatswa lebato la morala gatee ka beke goba go feta ka mašela ao a dirišetšwago mošomo wo fela. 

Hlatswa dibjana, dingwathi/disegi “cutlery” le dipapetla tša go segela dijo “cutting boards”, gabotse – bokaone ke go diriša meetse a go fiša a sesepe; ge a eba ditšhila kudu o a tšholle o tšhele gape a a hlwekilego. Tšokotša dibjana meetseng a a hlwekilego ge go kgonega. 

Se diriše dibjana tše di thubilwego goba di gohlilwego kudu, reka tše dingwe. Ditwatši di phela ka mengeng ya dikomiki le dibjana le fao dibjana tša plastiki le dipapetla tša go segela dijo di gohlilwego gona. 

Diriša papetla ya go segela dijo go sega dijo tše di sego tša butšwa. Bokaone ke go diriša papetla ye nngwe go segela nama, ye e akaretšago le ya kgogo, le hlapi mme o diriše ye nngwe go segela dijo tše dingwe. Ge o na le papetla e tee fela, e hlatswe gabotse meetseng a go fiša a sesepe morago ga go sega sejo sa mohuta wo o itšego. Dipapetla tša mohuta wa plastiki le leswika di kaone go segela nama ye e sego ya butšwa. 

Dibjana tšeo di kgwathilego nama ye e sego ya butšwa, go akaretša le ya kgogo, gammogo le hlapi, di se ke tša dirišwa gape pele ga ge di hlatswitšwe gabotse. 

Kgobela ditšhila ka seswarong sa ditšhila sa ka ntlong seo se khurumelwago mme o di kgotholele seswarong sa ka ntle o be o se hlatswe ka mehla. 

Dula o butše lebati le mafastere a morala ka mehla ge go kgonega gore moya o tsene gabotse; se se thuša go šitiša go mela ga mouta le fankase. 



