Isibawo samalungelo womzalanisi weentjalo
Siyakutlhogomela Singebalapha Siyakusebenzela
Imisebenzi eyenzelwa abantu
Imisebenzi yeenhlangano
Imisebenzi eyenzelwa amaphandle
Khetha ilimi
Ukuhlolwa kwamasampula wangokomthetho wembewu
Ukuhlolwa kwembewu ngomnqopho wesinghonghoyilo nom
Isibawo samalungelo womzalanisi weentjalo
Isibawo sokuvunywa kokurhemisa okuhlukeneko
Ongakhetha kikho
Gadangisa ikhaseli
Faka kokuthandako
Yenza njengekhasi lekhaya
Thintana nathi
Umebhe wesayithi
Ekhaya
Imisebenzi yeenhlangano
Ukukhiqizwa kweentjalo
Isibawo samalungelo womzalanisi weentjalo
Isibawo samalungelo womzalanisi weentjalo
Ihlathululo
Amagadango okufanele alandelwe
Imithetho esetjenziswako
Amazinga wokusebenza nesikhathi
Iindleko
Amaforomo azaliswako
Imininingwana yokuthintana
Ihlathululo
Amalungelo wabazalanisi beentjalo anikelwa kiyo yoke imihlobo yeentjalo evezwe ngokuya komThetho wamaLungelo womZalanisi weenTjalo ka-1976 (Plant Breeders' Rights Act, 1976). Pheze mihlobo ema-290 yeentjalo efakwe erhemeni leentjalo (Ithebula 1) (Table 1) okunganikelwa ngayo amalungelo wabazalanisi.
Into ezalisa ngokwemvelo yalowo mhlobo ayikathengiswa eSewula Afrika ukudlula unyaka munye.
Ebujameni bomhlobo womuthi namkha umuthi okhula ngokukhwela, into ezalisako ebe ingatholakali kwenye inarha, ekurhwebelaneni namkha emphakathini iminyaka edlula esithandathu, namkha ebujameni besitjalo, iminyaka edlula kwemine.
o kufanele ihlukaniswe ngokucacileko kweminye imihlobo efanako o kufanele ifane, okutjho bona, zoke iintjalo endaweni yokutjala kufanele ziqaleke zifana begodu ezinesibumbeko esifanako o kufanele zinzinze, okutjho bona, iintjalo zomhlobo othileko kufanele, ngemva kokutjala kanengana, zibonakale njengeentjalo zokuthoma o kufanele zibe negama elamukelekako.
Phezulu
Amagadango okufanele alandelwe
Funda iThebula 1 yomThetho wamaLungelo womZalanisi weenTjalo ka-1976 ukuqinisekisa bona umhlobo wesitjalo walomhlobo okufuneka uvikelwe, uveziwe na.
Nayikuthi umhlobo wesitjalo awukho ethebuleni, letha isibawo sokuvezwa nebanga ngomtlolo emTlolisini wamaLungelo wabaZalanisi beenTjalo.
Nayikuthi umhlobo wesitjalo usethebuleni, okulandelako kufanele kulethwe:
o imali ebhadelwako ebekiweko kanye nemali yokuhlola o imbewu namkha into ezalisa ngokwemvelo o isigunyazo esitloliweko esibuya kumnikazi, nayikuthi awukazalanisi, wakhetha namkha wathuthukisa umhlobo.
Veza ngokucacileko ephepheni lesitheniki bona umhlobo omutjha uzakuhlolwa ngokumadaniswa namuphi umhlobo owaziwako khona kuzakufunyanwa umehluko.
Ungenza isibawo sokuvikelwa kwesikhatjhana komhlobo. Lokhu kutjho bona umhlobo uvikelwe isikhathi soke sokulinganiswa, kufanele unikele isibopho esitloliweko sokobana angeze wathengisa (ngaphandle kweminqopho yokwandisa namkha ukuhlola) enye nenye into yokuzalanisa ngokwemvelo yomhlobo okukhulunywa na\gawo bekufike lapho koke ukuhlola kuqedwa khona begodu kunikelwa amalungelo womzalanisi weentjalo. Ukuvikelwa kwesikhatjhana kuphakanyiswa eentjalweni lapho ukuhlola kuthatha isikhathi esidlula unyaka munye.
Kunamalanga abekiweko ngawo imitlolo nokuzizalela ngokwemvelo kufanele ilethwe kumTlolisi. Amalanga la, ubunengi bezinto zokuzizalela ngokwemvelo okufanele zithunyelwe begodu nalapho kufanele zilethwe emTlolisini, zitholakala ngesibawo kumTlolisi.
Nayikuthi irhemo lemihlobo likhona kilowo mhlobo wesitjalo owenzelwa isibawo samalungelo womzalanisi, letha kanye kanye iimbawo ukubulunga isikhathi nemali.
Phezulu
Imithetho esetjenziswako
Phezulu
Amazinga wokusebenza nesikhathi
Ikambiso yokulinganisa yomzalanisi weentjalo yenzeka ngesikhathi sinye sokutjala.
Phezulu
Iindleko
Phezulu
Amaforomo azaliswako
Phezulu
Imininingwana yokuthintana
Yabuyekezwa kokugcina :
Iinhlanganiso ezikhambelanako
UmNyango WezokuLima
Thintana nathi
Umebhe wesayithi
Imibandela nobujamo
