<Doc01>
Etšensi ya Tšhireletšo ya Leago ya Afrika Borwa
Lengwalotumelelo la Tlhokomelo ya Dikhastama
O amogelwa go Lengwalotumelelo la Dikhastama la rena
Re nyaka wena, khastama ya rena, go re ahlola go ya le ka maemo a tirelo yeo re e beyago ka go lengwalotumelelo le.
Re tla go swara ka tlhompho gomme ra go fa tirelo ye botse go ya le ka melao  ya BATHO PELE.
Re ineela bjalo ka karolo ya maikarabelo a rena go aba tirelo ya maemo a lefase, go go fa tshedimošo ye e nepagetšego, keletšo le thušo go ditirelo tša rena ka moka.
Morero wa Lengwalotumelelo
Lengwalotumelelo le go botša ka ga boemo bja tirelo yeo o ka e letelago go tšwa go Tlhabollo ya Leago ya Afrika Borwa (SASSA).
SASSA ke koketšo ya letsogo la kabo la mmušo leo le sepetšago kabo ya ditšhelete tša mphiwafela go badudi ba Afrika Borwa.
Re ineela
Go sepetša ditirelo tša tšhireletšo ya leago ya boleng, ka ditheko tša phethagalo le kgonagalo go šomišwa ditlwaetšo tše kaonekaone.
Seo o ka se letelago go tšwa go rena
Tšweletšopele le tšhireletšo ya seriti sa botho, sephiri, tshekego, botshepegi, ponagatšego le tekatekano.
Go kgabaganya le Etšensi ya Tšhireletšo ya Leago ya Afrika Borwa, re tla go
Fa tshedimošo le keletšo mabapi le ditšhelete tša mphiwafela ka moka tšeo o ka di kgopelago.
Go go šupetša go diinstithušene tše dingwe tšeo di ka go hlokomela dinyakwa tša gago.
Go go thuša go tlatša diforomo tša rena  le go dira dikgopelo tša mphiwafela.
Re swara tshedimošo ye o re fago yona sephiri.
Go thekga Molaotheo wa Repabliki ya Afrika Borwa ka mehla, melao yeo e laolago ditirelo tša setšhaba gammogo le molao wa maitshwaro a tirelo ya setšhaba.
Go go thuša ka leleme leo o le kgethago.
Šoma mmogo le batho bao re ba direlago le batšeakarolo ba bangwe.
Phegelela go kaonafatšo ye e tšwelago pele ya kabo ya ditirelo gore go fihlelelwe ditebelelo tša gago.
Dikgokaganyo le rena.
Dinakong ka moka tša ge o ikgokaganya le rena ka bowena, mogala, lengwalo goba imeile, go tla direga tše di latelago:
Morekišetši wa ditirelo tša bareki o tla itsebiša. 
Go dingongorego tša mogala goba tše o di dirago ka bowena, re tla di rarolla ka bonakwana.
Ge re ka se kgone go di rarolla ka bonakwana, re tla go fa mabaka gomme ra tsebiša moreki gore e emele neng phetolo.
Re tla go fa nomoro ya tšhupetšo go go kgontšha go latela ngongorego ya gago morago.
Re tla dumela kamogelo ya poledišano efe goba efe o re romelago yona gomme re tla rarolla ngongorego ya gago mo nakong ya matšatši a 7 a mošomo.
Ge re ka se go arabe ka botlalo nakong ya matšatši a 7 a mošomo, re tla go botša gore ke ka lebaka la eng le gore o ka letela phetolo ya gago neng.
Re tla leka go rarolla bothata bja gago matšatšing a 21 a mošomo.
Ge o ka re letšetša mogala, re ikemišetša go araba mogala wa gago ka pela ka mo go kgonegago ka leleme la semmušo leo o le kgethago.
Re tla go botša sephetho se sengwe le se sengwe ka ga mphiwafela ka mokgwa wa go ngwala.
Diofising tša SASSA
Ge o fihla go ye nngwe ya diofisi tša rena, setafo sa tafola ya rena ya dithušo se tla go thuša ka bjako.
Diofisi tša rena ka moka di bula go tloga ka 08h00 go fihla ka 16h30, Mošupologo go fihla Labone le go tloga ka 08h00 go fihla ka 16h00 ka Labohlano. 
Diofising tša rena le mafelong a ditefelo o tla fihlelela tše di latelago:
Thopa
Mafelo a boletelo a boiketlo
Dikgonagatši tša dintlwana tša boithomelo
Thušo ya tša kalafi ge seo se ka tšweletšwa nako  e sa le gona ge e ba go nyakega
Re tla tla go wena ge e ba ga o kgone go tla diofising tša rena ka mabaka a phokolo.
O ka re founela gomme re tla beakanya ketelo ya ka gae.
Go šogana le kgopelo ya gago ya mphiwafela
Re tla thoma go sepediša kgopelo ya gago ka lona letšatši leo.
Re tla swanela ke go netefatša gore o na le maswanedi a semolao go ka hwetša mphiwafela.
Re ipeela ditebanyo go šomana le kgopelo ya gago gomme ra lefela mphiwafela wa gago ka sebaka sa matšatši a 90.  
Re tla go eletša ka ga tokelo ya gago go dira boipelaetšo ge go ka ba le dikgano, diphego le go phumulwa
Go tšea sephetho.
Ge re ka tšea sephetho mabapi le kgopelo ya gago ya mphiwafela gomme wa nagana gore e phošagetše, goba o nyaka tshedimošo ye nngwe ka ga sephetho se, o ka dira tše di latelago:
Re kgopele go hlaloša sephetho ka botlalo gomme re tla šoma mmogo le kgopelo ya gago.
O ka dira boipiletšo go sephetho sa rena ka gare ga matšatši a 30 morago ga lengwalo la sephetho.  
O ka hwetša faele ya gago go tshedimošo ye nngwe le ye nngwe o ka e nyakago.
Maikarabelo a gago e tla ba
Go re fa:
Atrese ya gago ya kgonthe ya poso le ya bodulo.
Diphetogo tša mabaka a gago go swana le moputso, atrese, boemo bja gago bja maphelo, bjbj.
Tshedimošo goba tlhaloso ya potego, ya therešo, yeo e feletšego ka dinako ka moka. 
Phetolo ya gago ya ka bjako go boikgokaganyo bja rena ka moka go akaretšwa le dimpshafatšo goba tshedimošo efe goba efe yeo o e kgopelwago.
Ga o kgotsofale ka ditirelo tša rena?
Ge e le gore ga o kgotsofale ka tirelo ya rena ka lebaka la gore: 
Re tšere nako ye telele go sepetša mphiwafela wa gago le/goba ga se o hwetše tefelo ya gago ka nako.
Maitshwaro a bahlankedi  ba rena a be a sa kgahliše.
Bašomi ba rena ba dirile phošo go kgopelo ya gago goba ba go file maele a go se be a nnete.
Phošo ya maikemišetšo/ya go se be ya maikemišetšo ka lehlakoreng la rena
re tsebiše mabapi le seo gomme re tla phošolla phošo efe goba efe yeo re e dirilego.
Ge o nyaka go ngongorega, re ngwalele ka kgopelo goba o letše mogala gomme o kgopele go fetišetšwa yuniting ya rena ya tlhokomelo ya Dikhastama. 
Re tla ahlaahla ditirelo tša rena le wena
Re na le kgahlego go maikutlo a gago ka ga ditirelo tša rena.
Re tla šomiša tshedimošo ye o re fago yona go kaonafatša ditirelo tša rena.
Re romele pego ka mokgwa ofe goba ofe ye e latelago ka mo fase:
Founela nomoro ya senthara ya megala ya go se lefelwe-0800 601 011
Tlatša karata ya dikhastama ya diswayaswayo ye e filwego ka diofising le mafelo a ditefelo.
Etela wepsaete go www.sassa.gov.za
Etela ye nngwe ya mafelo a rena a kgokaganyo.
(Selete, selegae, tirelo le mafelo a ditefelo).
Romela ditšhišinyo tša gago ofising ye nngwe le ye nngwe ya rena.
Dipotšišo goba diswayaswayo mabapi le lengwalotumelelo le
Ge eba o nyaka tshedimošo ye nngwe ka ga tšhata le, eya go ye nngwe ya diofisi tša rena.
O ka hwetša lengwalotumelelo le ka Braille, segatišamantšu goba CD, ge o ka kgopela seo.
Lengwalotumelelo le le tla thoma ka 01/04/2007 gomme le tla lekolwa leswa ka ngwaga go akaretša diswayaswayo tša gago.
<Doc02>
Tirelo ya Dipalopalo ya Afrika Borwa - Ditaba
Ka gare ga Dipalopalo ya Afrika Borwa: Tlhokego ya dipalopalo e tla namelela ge temokrasi e teba
Athikele ye la mathomo e phatlaladitšwe ka go Business Report ka 05 Agostose 2004
Beke ya go feta ke tsenetše kopano ya boto ya selete wa dikeletšo ya Senthara ya Tlhahlo ya Dipalopalo ya ka Bohlabela bja Afrika ka Tanzania, moo ke ilego ka ba le monyetla wa go tsenela moletlo wa dialoga wa ngwaga wa bo39, moo maloko a bašomi a Dipalopalo tša SA a tšerego karolo.
Tlhahlo ya setafo sa Stats SA ke kgahlego ya mokgatlo.
Moragonyana ga gore ke thwalwe bjalo ka radipalopalo pharephare, Stats SA, ka tšhomišano le Statistics Council, e hlomile nyakišišo ya ka pela ya diinstithušene tšeo di abago tlhahlo ya maleba ka data ya semmušo.
Re hlaotše diinstithušene tše pedi: senthara ya tlhahlo ka Dar es Salaam, Tanzania le Institute of Statistics and Applied Economics ka Uganda.
Senthara ya tlhahlo e hlomilwe ka 1965 ke Khomišene ya tša Ekonomi ya UN ka Afrika,  Mokgatlo wa Ditirelo tša Tlwaelo wa Bohlabela bja Afrika le Lenaneotlhabollo la UN.
Ge e šala e re 1977, mmušo wa Tanzania o be o šetše o sepetša senthara, gomme o bile o okeditše palo ya dinaga tša Afrika yeo o bego o di direla go fihla go 13. 
Instithušene ya ka Uganda e ile ya hlongwa ka 1969, ka gare ga hlaka ya semolao ya Yunibesithi ya Makerere.
Tebo ya yona yeo e begilwe e be e le tlhahlo ya maemo a godimo ya diprofešenale ka go dipalopalo le ekonomi ye e dirišwago..
Mengwaga ye meraro ya go feta, Stats SA e be e dutše e romela maloko a bašomi go dihlongwa tše.
Ngwaga wa go feta, sehlopha sa mathomo se alogile.
Morago ga gore ba boye, ba bontšhitše kaonafalo ye kgolo bodiragatšing, gomme ba bangwe ba bona gabjale ba dutše maemong a taolo.
Le ge go le bjalo,  Stats SA, e lebagane le ditlhohlo tše mpsha.
Tlhokego ya tshedimošo ya dipalopalo tšeong ya sephetho, go makala ka moka a mararo a mmušo, e goletše godimo kudu.  
Kudukudu, batho bao ba hlahlilwego ka go kgobokanya le go šomiša tshedimošo ya dipalopalo boemong bja masepala e tloga e le sehlweng.
Go kgotsofatša tlhokego ye, re tla swanelwa ke go hlahla batho ka lebelo leo e ka bago bonnyane 2 000 ka ngwaga.
Senthara ya Tlhahlo ya Tanzania le Sehlongwa sa Dipalopalo le Ekonomi ye e Dirišwago sa Uganda di ka se kgone go katana le nyako ya godimo ka mokgwa o.
Ge a bula khonferense ya Mokgatlo wa Dipalopalo ya Afrika Borwa, tona ya ditšhelete Trevor Manuel  o hlotlile diyunibesithi tša Afrika Borwa go šogana le tlhokego ya mabokgoni a dipalopalo ao a lego gona go thuša mmušo go tšea diphetho tšeo di kwagalago tšeo di ithekgilego godimo ga tshedimošo ya dipalopalo ye e nepegilego.
Stats SA e thomile ka dipoledišano le diyunibesithi ka nepo ya go tsebagatša tlhahlo ya mohuta wo.
Le ge go le bjalo, gabjale ga go yunibesithi ya Afrika Borwa yeo e nago le thuto ya dipalopalo tša semmušo.
Stats SA e itokišetša go hloma sehlogwa sa tlhahlo ya dipalopalo seo se fago tlhahlo ka dipalopalo tša semmušo go bašomi ba ka gare le ba ka ntle le bašomedi go tšwa dikgorong tše dingwe.
Go tšweleletša ga lenaneo la dipalopalo tša bosetšhaba go tla feleletša go tliša tlhokego ya dihlongwa tša diyuniti tša dipalopalo ka dikgorong tša go fapana tša mmušo, gomme se se tla tliša nyako ye e tseneletšego ya bašomi bao ba nago le mabokgoni a dipalopalo.
Le ge go le bjalo, tšwetšopele ya koketšo ya bašomedi ba dipalopalo e kgokagantšwe le go feta ka fao mmušo o nyakago tshedimošo ye e nepegilego ka gona.
Dipalopalo di ya botengteng bja temokrasi.
HG Wells, go tloga ka ngwagakgolo wa bo20, e bile le dikakanyo tša gore mengwaga ye e tlago, dipalopalo di tla ba bohlokwa go badudi go no swana le bokgoni bja go bala le go ngwala.
Dipalopalo tša setšhaba ke bokgoni bja setšo bja bjale bjo bo tlilego le go tla ga temokrasi.
Go ya le ka seAfrika, moo temokrasi e leng ponagalo ye mpsha, re tla bona nyakego yeo e oketšegilego kudukudu ya dipalopalo tša setšhaba ge temokrasi e ntše e teba.
Boradipalopalo ke bona ba swerego metheo ya temokrasi yeo e bonagatšago ka dielo le phihlelelo, se se ra, maikarabelo.
Ke sona seo se lego bohlokwa tšhutšhumetšong ya go godiša bokgoni bja dipalopalo, le go tšweleletša dihlongwa tšeo di nyakegago kgodišong ye kgolo ya lebelo thutong ya data ya semmušo.  
Pali Lehohla ke radipalopalo-pharephare le hlogo ya Stats SA.
Ge o nyaka tshedimošo ye nngwe ka ga Stats SA le ditšweletšwa tša yona, etela www.statssa.gov.za goba o lletše (012) 310-8600
<Doc03>
Matšatši a 16 a Twelo ya Ditokelo: naa o be o tseba?
Go tloga ka 1994, Mmušo o tšweleleditše molao wo o lokišago diphošo tšeo di amago basadi le bana.
Molao wa Kgodišo ya Tekatekanyo le Thibelo ya Kgethologanyo ya Go hloka toka wa 2000, o ile wa fetišwa go netefatša gore mang le mang o ipshina ka ditokelo tša Molaotheo.
Molao o o netefatša gore basadi ba na le boipshino bjo bo lekanego bja ditokelo le ditokologo, tokišong ya diphošo tša maloba.
Molao wa Employment Equity wa 1998 o netefatša gore kgethologanyo thwalong, mošomong le moputsong ka gare ga mebaraka ya mešomo yeo e tlišitšwego ke melao ya semorafe e a fedišwa.
E hlohleletša kemedi yeo e lekanego ya basadi le batho bao ba bego ba hlokomologilwe maemong ka moka a mekgatlo ya setšhaba le ya proabete. 
Molao wa Maintenance wa 1998 o tiišeletša ditokelo tša ngwana go boemo bja bophelo bjo bo lekanego kgolong ya gagwe ya mmele, monagano, semoya le leago.
Molao o netefatša gore tlhokomelo ya ngwana e hwetšwa go tšwa go batswadi goba batho ba bangwe bao ba nago le maikarabelo a ngwana yoo.
Molao wa Domestic Violence wa 1998 o hlomilwe go fa baphologi ba dikgararu tšhireletšo ya botlalokgolo go dikgaruru tša ka lapeng.
Basadi, bao ba tlaišwago ka dintwa tša ka lapeng, gabjale ba na le botšhabelo bja semolao bjo bo tlago go kgonthišiša tšhireletšo ya bona.
Molao wa Bana wa 2005 le wa Phetošo wa Bana wa 2007 e hlotšwe, go tše dingwe, go šireletša ngwana go tshwarompe, tlhokomologo, tšhomišompe goba tlhomphollo.
Mmušo o diragaditše le go thekga ditsenyogare tše ntši tšeo di šireletšago seriti sa botho sa basadi le bana.
Lengwalotumelelo la Ditokelo tša Bana le gare le lebelelwa leswa le go agaleswa gore le akaretše le ditlhobaboroko tšeo di tšwelelago go swana le go šomišwa ga bana bjalo ka didirišwa tša phonokerafi le go beela bana didirišwa tša phonokerafi nyanyeng.
Mmušo o iphetoletše go tlhohlo ya kgapeletšo ya bana ka manyalong le batho ba bagolo ka fase ga boipato bja gore ke ditiro tša setšo tšeo di bitšwago "Ukuthwala".
Mmušo o ikgafile go netefatša gore ditiro tše dingwe gammogo le tša setšo di sepela tselatee le Molaotheo le melao ya maleba.
Go na le tshepedišo yeo e lego gona go ka hlama-leswa diyuniti tše di ikgethilego tša maphodisa tšeo di tlago go šomana le bosenyi  bja ka lapeng le bja thobalano kgahlanong le basadi le bana.
Go hlangwa ga diyuniti tše ikgethilego go tla tliša bokgoni bjo bo nyakegago go kaonafatša taolo le tshekišo tšeo di atlegilego tša bosenyi kgahlano le basadi le bana.
Gabjale go na le Disenthara tše  17 tša Thuthuzela tša Tlhokomelo tšeo di hlomilwego go kgabaganya le naga ditšhabeng tšeo di nago le ditiragalo tša godimo tša ntwa ya thobalano.
Disenthara tše di fa ditirelo tša maphelo le tša kagišo gammogo le go thoma mananeo a pego le tshekišo tše di phethagetšego ka diprofešenale tšeo di nago le mangwalo a maleba tikologong yeo e nago le seriti le tlhokomelo.  
Dikhwama tša Khwetšomorago ya Matlotlo a Bosenyi di šomišitšwe go lefelela diprotšeke tše 19 tša matlafatšo ya batšwasehlabelo.
Pukutšhupetšo ka ga Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Dikgaruru le Bosenyi yeo e nago le ditirelo tšeo di abjago ke mekgatlo ya mmušo le ya selegae ka diprofenseng yeo e fetago 1 500 ka diprofenseng ka moka e tšweleditšwe.
Pukutšhupetšo e matlafatša batho go fihlelela ditirelo tšeo di lego gona ka lefelong la bona.
Mafelo a botho a batšwasehlabelo a hlomilwe ka ditišing tša maphodisa tšeo di tletšego ka bosenyi.
Dikgorotsheko tšeo di ineetšego tša Melato ya Thobalano di hlomilwe.
Molao wa Dikgaruru tša ka Lapeng o kgonagaditše go hlongwa ga mafelo a tšhireletšo.
Go nale mafelo a tšhireletšo a 96 ao a lego gona gabjale ka Afrika Borwa go tšwa go a 39 ka 2001.
Ditokelo tša Lengwalotumelelo la Batšwasehlabelo di fetolelwa go ba nnete go batšwasehlabelo ba bosenyi tšeo di ikgokaganyago le Lenaneo la Boahlodi la Bosenyi.
Lengwalotumelelo le le akaretša Maemonnyane a Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi, ao a beago tlhako ya semolao ya batšwasehlabelo go tiiša ditokelo tša bona go ditirelo tšeo di letetšwego go tšwa go Lenaneo la Boahlodi la Bosenyi.
Ka go tsenya Lengwalotumelelo la Batšwasehlabelo tiragatšong, palo ya matšatši yeo e tšerwego go phetha molato ka go Kgoro ya Tsheko ya Bosenyi e theogile go tloga go 285 go ya go 142.
Lengwalotumelelo gape ke senyakwa sa Mmušo wa Afrika Borwa go fihlelela kgapeletšo ya ona ya boditšhabatšhaba go ya le ka mabaka a Pego ya Ditšhaba Kopano  (UN) ya Metheo ya Motheo ya Toka ya Batšwasehlabelo ba Bosenyi le Tšhomišompe ya Maatla.  
Tšhomišano ya boditšhabatšhaba tharollong ya ditlhohlo tša ntwa kgahlanong le basadi le bana.
Afrika Borwa e neetše pego ya yona ka ga tšwelopele yeo e dirilwego ka ga tiragatšo ya Kwano ka ga Phedišo le Kgethologanyo kgahlanong le basadi go komiti ya UN CEDAW.
Afrika Borwa e bile monggae wa Mohlakano wa Tona (Oktoboro 09) wa Ditirelo tša Ditšhaba tšeo di Hlabollwago tša ka Borwa bja Afrika (SADC) go tliša pheletšong leano la togamaano la mengwaga ye 10 la tikologo la kgwebo ka batho, kudukudu basadi le bana.
Tshepedišo ya SADC ka ga Bong le Tšweleletšo e bolela gore SADC Member States e tlaba e hlomile molao ka 2015 wo o lwantšhago tlaišo ya thobalano.
Afrika Borwa e bile monggae wa Samiti ya Tikologo ya Boahlodi bja Bong (9-10 Nofemere 2009) yeo e ilego ya kopanya baemedi go tšwa dinageng tša Afrika go abelana ka maitemogelo le ditiragatšo tše kaone tšeo di ka šomišwago go fediša dikgaruru tšeo di theilwego godimo ga bong. 
O se ke wa lebelela kgakala, lwantšha tšhomišompe
<Doc04>
Statamente sa Sephiri
Kgoro ya Dintlo e ineela go šireletša sephiri sa gago le go tšweleletša theknolotši yeo e go fago boitemogelo bjo bo nago le maatla bjo bo bolokegilego bja moyeng.
Statamente se sa Sephiri se ama weposaete ya Kgoro ya Dintlo gomme se laola kgoboketšo ya data le tšhomišo ya yona.
Ka go šomiša weposaete ya Kgoro ya Dintlo, o dumela gore ditlwaedi tša data bjalo ka ge di hlalošitšwe mo statamenteng se.
Kgoboketšo ya Tshedimošo ya Motho
Kgoro ya Dintlo e kgobokanya data yeo e kgonago go hlaola motho go swana le atrese ya gago ya emeile, leina, atrese ya gago ya gae goba ya mošomong goba nomoro ya mogala.
Kgoro ya Dintlo gape e kgobokanya tshedimošo ka ga dipalopalo tša bohlokaina, yeo e sego ya moswananoši go wena, go swana le khouto ya Zip ya gago, mengwaga, bong, dikgetho, dikgahlegelo le bommamoratwa.
Go na le tshedimošo gape ka go hardwere le softwere tša khomphutha tšeo di kgobokanywago ka go itiriša ke Kgoro ya Dintlo.
Tshedimošo ye e ka akaretša: atrese ya gago ya IP, mohuta wa browsa, maina a tomeine, dinako tša phihlelelo le diatrese tšeo di šupeditšwego tša weposaete.
Tshedimošo ye e šomišwa ke Kgoro ya Dintlo tirelong ya yona ya tshepedišo, poloko ya tirelo ya khwalithi, le go aba dipalopalo ka kakaretšo ka ga tšhomišo ya weposaete ya Kgoro ya Dintlo.
Hle, gopola gore ge o ka utolla thwii tshedimošo yeo e go hlaolago goba data yeo e lego bohlokwa kudu ya bowena dibotong tša melaetša tša Kgoro ya Dintlo, tshedimošo yeo e ka tšewa gomme ya šomišwa ke batho ba bangwe.
Ela hloko: Kgoro ya Dintlo ga e bale dikgokaganyo tša gago tša praebete tšeo di lego inthaneteng.
Kgoro ya Dintlo e go hlohleletša go mpshafatša ditatamente tša gago tša sephiri tša diweposaete tšeo o kgethago go ikgokaganya le tšona go tšwa Kgorong ya Mengwako gore o kgone go kwešiša gore diweposaete tšeo di kgobokanya bjang , go šomiša gammogo le go abelana ka tshedimošo ya gago.
Kgoro ya Dintlo ga e na maikarabelo go ditatamente tša gago tša sephiri goba dikagare tše dingwe ka ntle ga Kgoro ya Dintlo le go diweposaete tša leloko la Kgoro ya Dintlo.
Tšhomišo ya Tshedimošo ya Motho
Kgoro ya Dintlo e kgobokanya le go šomiša tshedimošo ya gago go sepetša weposaete ya Kgoro ya Dintlo le go aba ditirelo tše o di kgopetšego.
Kgoro ya Dintlo e šomiša tshedimošo ya gago gape yeo e go hlaolago go go sedimoša ka ga ditšweletšwa tše dingwe goba ditirelo tšeo di lego gona  go tšwa go Kgoro ya Dintlo le badirišani ba yona.
Kgoro ya Dintlo gape e ka ikgokaganya le wena ka go šomiša disurvey go dira dinyakišišo ka ga maikutlo a gago ka ga ditirelo tša bjale tša ditirelo tšeo di nago le bokgoni bja go ka di aba.
Kgoro ya Dintlo ga e rekiše, go rentiša goba go go hiriša mananeo a dikhastama tša yona go maloko a lekoko la boraro.
Kgoro ya Dintlo e ka no ikgokaganya le wena  ka nako le nako legatong la bagwebišani ba ka ntle ka ga moneelo o itšego wo o ka bago le kgahlego go ona.
Mabakeng ao ka moka, tshedimošo ya gago yeo e go hlaolago yeo e swanago e nnoši (emeile, leina, atrese, mogala) ga di fetišetšwe go maloko a leloko la boraro. 
Go feta moo, Kgoro ya Dintlo e ka abelana ka data go bagwebišani bao ba tshepagalago gore ba thuše kgoro ka go dira tshekatsheko ya dipalo, go go romela emeile goba mangwalo ka poso, go go fa thekgo bjalo ka khastama, goba go dira dithulaganyo tša go tliša diphahlo.  
Batho ba bangwe ba boraro ka moka ba thibelwa go šomiša tshedimošo ya gago ntle le ge ba aba ditirelo tše go Kgoro ya Dintlo, gomme kgoro e gapeletšwa go boloka sephiri sa tshedimošo ya gago.
Kgoro ya Dintlo ga e šomiše goba go utolla tshedimošo ya motho go swana le morafe, sedumedi, goba ditswalanyo tša sepolotiki, ntle le tumelelo ya gago yeo e hlakilego.
Kgoro ya Dintlo e lota mohlala wa diweposaete le maphephe diketelo tša dikhastama ka gare ga Kgoro ya Dintlo, gore e kgone go bona ge eba ditirelo tša Kgoro ya Dintlo di a tsebja.
Data ye e šomišwa go aba dikagare tšeo di diretšwego dikhastama le tsebišo ka gare ga Kgoro ya Dintlo go bao ditiro tša bona di laetšago gore ba na le kgahlegelo lefelong le itšego la thuto e itšego.  
Diweposaete tša Kgoro ya Dintlo di tla utolla tshedimošo ka ga bowena, ntle le tsebišo, ge fela se se nyakwa ke molao goba ka tshepo ye e tletšego ya gore tiro ya mohuta o e tloga e le bohlokwa go: (a) kwana le ditsebišo phatlalatša tša molao goba boineelo go tshepedišo ya molao yeo e filwego  Kgoro ya Dintlo goba saete; (b) go šireletša le go phemela ditokelo goba thoto ya Kgoro ya Dintlo; le, (c) go šoma ka fase ga mabaka a bohlokwa go šireletša polokego ya bašomiši ba Kgoro ya Dintlo goba setšhaba.
Tšhomišo ya dikhukhi
Weposaete ya Kgoro ya Dintlo e šomiša “dikhukhi” go thuša gore boitemogelo bja gago bja inthaneteng e be bjo bo hlaolago wena.
Khukhi ke faele ya sengwawa yeo e bewago godimo ga  tisiki ya gago e bothata ke sebara ya letlakala la Wepo.
Dikhukhi di ka se kgone go šomišwa go sepetša mananeo goba go lokela dibaerase khomphutheng ya gago.
‘Dikhukhi’ di diretšwe wena ka tlhaolo, gomme di ka balwa fela ke sebara ya web ka tomeineng yeo e go filego khukhi yeo.
O mongwe wa mešomo ya motheo ya dikhukhi ke go go fa setlakelo sa boiketlo go go bolokela nako.
Mošomo wa khukhi ke go botša sebara ya Web gore o boetše go letlakala le itšego.
Mohlala, ge o ka itlhaolela matlakala a Kgoro ya Dintlo, goba wa ingwadiša le saete goba ditirelo tša Kgoro ya Dintlo, khukhi e thuša Kgoro ya Dintlo go gopola tshedimošo ya gago ye e itšego diketelong tša gago morago ga moo.
Se se nolofatša tshepedišo ya go rekota tshedimošo ya gago, go swana le diatrese tšeo o romelwago tšona, diatrese tša thomelo, bjalo le bjalo.
Ge o boela morago wepsaeteng yeo o bego o le go yona ya Kgoro ya Dintlo, tshedimošo yeo o e filego moragonyana e ka hwetšwa gape, ka gona, o ka kgona go šomiša didirišwa tša Kgoro ya Dintlo tšeo o itiretšego tšona.
O na le bokgoni bja go amogela goba go gana dikhukhi.
Batho ba bantši bao ba browsago Web ba amogela dikhukhi go swana le diroboto, eupša gantši o ka kgona go fetoša browsa ya gago ge o nyaka go dira bjalo.
Ge o ka kgetha go gana khukhi, o ka no palelwa ke go itemogela tšhomišo ya didirišwa tša Kgoro ya Dintlo goba weposaete yeo o e etelago. 
Tšhireletšo ya Tshedimošo ya Motho
Kgoro ya Dintlo e boloka tshedimošo ya gago gore batho bao ba se nago phihlelelo ya maleba ba se ke ba e fihlelela, go e šomiša goba go e bololla.
Kgoro ya Dintlo e šireletša tshedimošo ya gago yeo e go hlaolago godimo ga disebara tša dikhomphutha tikologong yeo e šireletšegilego, e bolokegilego gore e se fihlelelwe ke batho bao se nago tumelelo, tšhomišo goba polollo.
Ge tshedimošo  yeo e go hlaolago (go swana le nomoro ya karata ya gago ya sekoloto) e fetišetšwa disaeteng tše dingwe tša web, e šireletšwa ka go šomiša ‘encryption’ go swana le Secure Socket Layer (SSL) protocol.
Diphetogo go Statamente se
Kgoro ya Dintlo e tla fela e go sedimoša ka ga Setatamente sa  Sephiri go bontšha pegomorago ya khamphani le ya moreki.
Kgoro ya Dintlo e go hlohleletša go fela o lekola lefsa Statamente se gore o kgone go tseba gore Kgoro ya Dintlo e šireletša bjang tshedimošo ya gago.
Tshedimošo ka ga dikgokaganyo
Kgoro ya Dintlo e amogela diswayaswayo tša gago mabapi le Statamente se sa Sephiri.
Ge o tshepa gore Kgoro ya Dintlo ga se e latele Setatamente se, ikgokaganye le Kgoro ya Dintlo ka kgopelo go webmaster@kznhousing.gov.za.
Re tla šomiša maitekelo ao a kwagalago a kgwebo go hlaola le go rarolla bothata.
<Doc05>
Polelo ya Tonakgolo Ebrahim Rasool nakong ya ge a e fa molaetša wa tebogišo Moletlong wa Dialoga tša Marematlou
Lehono re tlile mo go lebogiša barutwana ba rena ba marematlou bao ba hweditšego dipoelo tša godimodimo.
Re re go bona: Le šomile gabotse! Re ikgantšha ka lena, Profense le Naga di ikgantšha ka lena, batswadi ba lena ba ikgantšha ka lena, gomme se bohlokwahlokwa ke gore le lena le swanetše le ikgantšhe ka se.
Lebaka leo le dirago gore re be le boikgantšho lebakeng la mohuta wo, ke go lemoga lebaka la gore motsotso wa phihlelelo e re fihlelelago morago ga nako e telele ya boima le go itima dilo tše ntši, ke gore lehono ke motsotso wo o tlišago pepeneneng lebaka leo le ka hlaloswago bjalo ka le boima.
Marematlou o boima.
Mengwageng ye lesome ya go feta re ile ra swanelwa ke go šuthiša lenaneo la thuto ka moka go tšwa go la kgethologanyo ya semorafe.
Re ile ra kgona go dira se go ya le ka mabaka a tsenyogare a magolo, lenaneothuto le tee le tlhahlobo, dipalo tše ntši tša bao ba ngwalago le go phasa marematlou, le temogo ya gore thuto le yona ga e direle motho o tee fela – le gore ikonomi ka bophara e ithekgile godimo ga sehlopha sa mabokgoni ao a abjago ke lenaneo la thuto. 
Ka nnete marematlou o boima.
Go molaleng gore baetapele ba rena bao ba kgobokanago mo Leewenhof ke bona ba bakaone bao re nago le bona, bao ba fihleletšego tše kaone, le gona bao ba swanelwago ke dipataka tše Profense ye e ka di kgobokanyago.
Le ge go le bjalo megopolo ya rena  e go 71% ya setšhaba yeo mo mengwageng e 20 e paletšwego ke go phetha thuto ya godimo, bonnyane seripa sa 80 000 bao ba tsenego Kreiti ya 1 le lena mengwaga e 12 ya go feta bao ba paletšwego le ke go ngwala tlhahlobo ka 2004 ka lebaka la gore ba wele tseleng, le ba bantši bao ba ngwadilego, eupša bao ka lebaka la dikgetho tša dikreiti le dithutwana, ba nago le disetifikeiti tša marematlou tšeo di sa kgonego go metšwa ke ikonomi goba thuto ya godingwana. 
Marematlou o boima gomme se se dirwa gape ke gore ke lena diipone tša rena.
Setšhaba se ahlola bokamoso bja rena ka mešomo ya lena.
Se bea tshepo ya sona boiketlong bja lena  
Ba bea tshepo ya bona go bokamoso ka go tshepa lenaneo la thuto leo le tšwelelago mo motsotsong wo wa moketeko.
Ke nnete, karolo ye kgolo ya ditekanyetšo tša setšhaba le tša profense di bewa ka go thuto.
Ngwageng o fela, gore re kgone go babalela barutiši ba 2000, re ile ra swanelwa ke go aroša tšhelete go tšwa mešomong ye mengwe ya profense go e iša ka thutong.
Re swanetše re tiišeletše dipolokelo tša rena go dikolo tšeo di hlokago gore ka go oketša dipalo, tekatekano ya thuto e kwagala kudu tshepong ya bokamoso bja dikolo tšeo di lego ka makheišeneng.
Se bohlokwa le go feta, Tona Dugmore le Mookamedi-Pharephare Swartz, re kgauswi le go tšweletša Leano la Methopo ya Batho go thekga peeletšo ye.
Re swanetše re tšweletše barutwana ba marematlou bao ba itshepago, ba tšweletšago dipoelo tše botse, bao ba sepelelanago le ikonomi, ba tshepagalela setšhaba sa bona gomme ba na le mohola setšhabeng.
Se ke seo re tlilego go se keteka mo lehono.
O emela ditshepo tše ge re aga legae la bohle.
Re keteka diphihlelelo tša gago ka lebaka la gore o itimile tše ntši gomme wa šoma ka maatla, batswadi ba gago ba itimile tše ntši gomme ba go tsentšha sekolo ba go direla bokamoso bjo bo botse.
Bontši bo belaela mohola wa go keteka diphihlelelo tša marematlou ka lebaka la marangrang le taba ya gore go ka no ba go sa laetša mašaledi a mmušo wa aparteiti.
Ke wena fela yo a ka fenyago se ka go ba le boineelo bja mafolofolo le phafogo kagong ya Legae la Bohle, leo le hlokago semorafe gomme le na le tekatekano.
Se se swanetše se bonagale ka gare ga dikgetho ka moka tšeo o di dirago go tloga bjale go iša išago.
Go fihla gabjale o be o swanetše fela ke go kgetha gore o tla šoma kudu bjang.
Lengwalo la bohlatwe la gago la marematlou le go kgontšha le go gapeletša go dira diphetho le dikgetho ka ga mohuta wa motho yo o nyakago go ba yena le mohuta wa bophelo bjo o nyakago go bo phela.
Re a go lebogiša ebile re go lakaletša mahlatse. 
<Doc06>
Morero wa Taolo ya Protšeke ya Mmušo ya Dikgokaganyo ke go:
nolofatša phihlelelo ya maikemišetšo a leano la dikgokaganyo go Mogopo wa Lefase wa Fifa wa Afrika wa mathomo.
go šomiša monyetla wo wa moswananoši go hlagiša le go tšwela pele ka go aga botee le boikgantšho magareng ga Maafrika Borwa 
tutuetša baswa ba rena
go botša lefase ka ga naga ya rena
go hlola klaemete ya kgokaganyo yeo e thušago go šomiša monyetla o go akgofiša tšwelopele le go oketša menyetla
kago ya botee bja Afrika.
Se se tla fihlelelwa ka go:
aba boetapele le kopanyo ya kgokaganyo ya mmušo ya Mogopo wa Lefase wa 2010
kago ya kgwebišano ya setšhaba ya bakgokaganyi ba setšhaba le ba praebete ka bophara, gammogo le kago ya botee ya bakgokaganyi ka kontinenteng  le ka mokgatlong gore naga le kontinente di ka tšea monyetla o wa bophelo ka moka
ka go tšea diprotšeke tše bohlokwa tša dikgokaganyo tša mmušo tša Mogopo wa Lefase wa Kgwele ya maoto wa 2010.
<Doc07>
Melawana ya Sephethephete ya Ditsela tša Setšhaba yeo e Fetotšwego go kaonafatša polokego ditseleng
POLOKWANE: Melawana ya Sephethephete sa Ditsela tša Setšhaba e fetotšwe.
E bitšwa Phetošo ya Lesomešupa gomme e thomile go šoma ka go phatlalatšwa.
Kgoro ya Ditsela le Dinamelwa e botša baotledi ka ga diphetošo tšeo e le go:
Difatanaga tše diswa tšeo di ngwadišitšwego morago ga 01 Agosetose 2010 di swanetše di be le dinomoro polata tšeo di nago le diribete tšeo di thunyago goba dikurufi.
Ge e ba di ka se kokotelwe sefatanageng, di swanetše di kgokelelwe poraketeng yeo e dumelelanago le SANS 973. 
Phetošo ye e tla fokotša bosenyi le melato ya tsela ya sephethephethe ka baotledi bao ba tlošago dinomoro polata gabonolo gore ba se kgone go gatwa mehlala.
Go ka se be bonolo go tloša nomoro polata le go e bušetša morago ga gore molato o dirwe ka ge se se tla baka ditshenyegelo tšeo di okeditšwego.
Nomoro polata e dirilwe ka aluminiamo yeo e tlago go dira gore go be bothata gore e swe lorelore lefelong  la kotsi.
Go tloga ka di 1 Febreware 2011 batho bao ba hwetšago mangwalo a go otlela a khouto ya C, C1, EC goba EC1 ba ka se dumelelwe go otlela sefatanaga seo se nyakago lengwala la go otlela la khouto ya B goba la khouto ya EB (mabakeng a kgale, motho yo a nago le lengwalo la go otlela la khouto ya 10, 11, 13 goba 14 a ka se otlele sefatanaga seo se nyakago lengwalao la go otlela la khouto ya 08).
Se se tla diragalela fela baotledi ba bafsa.
Palo ye kgolo ya baswara mangwalo a baithuta go otlela ba dira dikgopelo tša go otlela dilori nakong ya khwetšo ya mangwalo ge go bapetšwa le difatanaga tše nnyane gore ba se ke ba hlahlobelwa go phaka ka ka mokgwa wa go bapa bjalo ka mohlala.
Nnete ke gore morago ga gore ba hwetše mangwalo a go otlela a dilori, ba otlela difatanaga tše nnyane tšeo ba sego ba di tlwaela gomme ba feleletša ba baka dikotsi.
Go letetšwe gape gore baotledi bao ba hweditšego mangwalo a bona a go otlela dilori ba swanetše ba be le Diphemiti tša Kotlelo ya Seprofešenale, eupša dipalopalo di bontšha seo se fapanego le se.
Se ke tiišeletšo ya gore bakgopedi ba be ba nyaka mangwalo a go otlela a difatanaga tše nnyane e sego dilori. 
Go tsebagatšwa Maano a Taolo a Tšhupetšo ya Tielelo go dipese tša magareng le tše nnyane ka mokgwa wa tshepedišo ya go hwetša setifikeiti seo se bopago karolo ya tlhahlobo ya tekanelotsela.
Se se ama dipese ka moka tša magareng le tše nnyane e sego difatanaga tše di sa tšwago go tšweleletšwa  fela.
Mong sefatanaga yo a ngwadišitšwego goba yo a emetšwego legatong o swanetše a tliše foromo ya DSCD yeo e tladitšwego ka botlalo setišing sa ditlhahlobo. 
Leano la Taolo la Tšhupetšo ya Tielelo ke setlabakelo seo se thibelago thaere go tšwa foreiming ge go e ba le go thunya ga thaere ge sefatanaga se sepela.
Phetošo go Molawana wa 332 e phataladitšwe gomme o bolela ka ga dihlahloba mohemo tšeo di ka šomišwago go kgobokanya bohlatse bja dišupo tša mohemo gomme setifikeiti seo se filwego ke motšweletši goba moabi se ka šomišwa bjalo ka bohlatse melatong ka go se tšweletša fela.
Maikemišetšo a phetošo ye ke go rarolla bothata bjo bo bego bo tšweleditšwe go ba molaong ga ditšeyamohemo go ya le ka karolo 65(7) ya Molao wa Sephethephethe wa Ditsela tša Setšhaba wa 1996 gomme o dumelelana le SABS 1793 ebile o ka šomišwa go tiišeletša go ba gona go go tseneletšego ga bjala ka mohemong. 
Tše di latelago ke dinyakwa tše di kgethetšwego:
“Se ke sebaka se sekaone mo sehleng sa maikhutšo ka ge se aba thušo ye e okeditšwego maitapišong a rena a go lwantšha go otlela o nwele ditseleng", gwa bolela MEC wa Ditsela le Dinamelwa, Pinky Kekana.
<Doc08>
Ditirelo tša Maphelo tša Pele ga Pelego
Basetsana le basadi bao ba ithwelego ba šupetšwa go ditirelo tša boimana goba diYuniting tša Obstetriki tša Bobelegiši (MOUs) le disatalite goba dikliniki tšeo di sa šutego ka dinaga magaeng.
MOUs ke diyuniti tša bobelegiši tšeo di hlokomelwago ke babelegiši ba ka setšhabeng ba balwetši  ba tlhokomelophelo ya motheo.
Go bohlokwa gore bomme bao ba ithwelego ba ingwadiše le dikliniki pele ga dibeke tše 20 goba ka pelanyana morago ga fao ka pela ka mo go kgonegago.
Mma o fiwa tlhahlobo ye e tletšego le maele ge a etla la mathomo, gomme gape se se bitšwa ketelo ya peeletšo.
Boimana bo hlokomelwa ka diketelo tša ka mehla tša go latela.
Maphelo a mma le ona a beiwa leihlo.
O tla kalwa, kgatelelo ya madi a gagwe ya tšewa gomme moroto wa gagwe wa hlahlobja.
Ge go se na mathata, o tla boela morago go ketelo ya ka morago ga dibeke tše pedi gore a hwetše dipoelo tša ditlhahlobo tšeo di dirilwego nakong ya ketelo ya peeletšo.
Ka morago ga se, o swanetše a boele kliniking dibeke tše dingwe le tše dingwe tše tshela go fihla go tše 28, gomme gape ka tše 34, ka morago ga fao bjalo ka ge go laeditšwe ke kliniki/setafo sa MOU (diketelo di tla fapana go ya le ka mafelo a go fapana).
Bomma bao ba ithwelego ba a hlahlobja go bona  ge e ba go na le dikgonagalo tša dikotsi maphelong a bona le maphelong a bana bao ba ba imilego.
Bafsa ba basetsana gammogo le basadi ba ka godimo ga 35 bao ba imilego ba bonwa e le bao ba lego kotsing kudu.
Se se ra gore ba ka ba kotsing ya go ba le mathata nakong ya ge ba imile goba ba belega. 
Basadi ba baimana ba ka bonwa ba le mo kotsing ye kgolo ge ba ka ba le kgatelelo ya madi yeo e lego godimo, histori ya go se hlamege ga ditšene, go ima gantši le ge e ba ba ile ba ba le go belegišwa ka mokgwa wa opareišene.   
Bomme ba ba hwetšwago go ba ba le mo kotsing ye kgolo ba šupetšwa go dikliniki tša pele ga pelego bjalo ka balwetši ba ka ntle lebatong la dipetlela tša sekontari goba tša thešiari moo dinyakišišo tše dingwe le ditlhahlobo tša go tekolo di dirwago gona.
Bomme bao ba hwetšwago go ba le boimana bjo bo lego bja kotsi ya godimo ba eletšwa go tsenela dikliniki tša pele ga pelego tša balwetši ba ka ntle gantši ka fao go kgonegago. 
Ge e le gore o moeng wa lekga la mathomo lefelong la tša maphelo, o tla kgopelwa go tlatša foromo gomme foletara e tla bulwa.
Etla le pukwana ya gago ya boitsebišo, dihlare dife goba dife tše o di nwago, le karata ya kliniki goba ya sepetlela ge e le gore o ile wa ingwadiša peleng mo lefelong le.
Dimpa tšeo di lego tša kotsi ya fase di hlokomelwa kua diMOU (diyuniti tša bobelegiši tšeo di hlokomelwago ke babelegiši ba balwetši ba tlhokomelo ya maphelo ya motheo setšhabeng) le diletelete gammogo le dikliniki tšeo di sa šutego tša magaeng.
Dimpa tšeo di lego tša kotsi ya godimo di hlokomelwa dikliniking tša balwetši ba ka ntle dipetleleng tša selete tša ditoropong le tša magageng gammogo le dipetleleng tša thešiari.
<Doc09>
Lenaneo la Phepo leo le Tseneletšego
Morero wa Lenaneo la Phepo leo le Tseneletšego (INP) ke go kaonafatša maemo ka moka a batho ba dulago ka profenseng ya Kapa Bodikela.
Go na le makgapha a mantši go lenaneo leo.
Phepompe ke eng?
Phepompe ke ye nngwe ya mathata a magolo ka Afrika Borwa ebile ke ye nngwe ya dibakakgolo tša malwetši le mahu a bana.
Go kamakwa gore bana ba Afrika Borwa bao e ka bago ba diphesente tše 30 ga ba gole gabotse go tloga mengwageng ya fase ya maphelo a bona ka lebaka la tlhokego ya phepo e botse.
Go se je dijo tša phepo go go lekanego, bolwetši le kgatelelo ya go phela botse monaganong ke tšona ditlholokgolo tša ka bjako tša phepompe.
Bodiidi le tlhokego ya didirišwa ke mabakatheo ao a hlolago phepompe.
INP e leka go šogana le phatlalalo ye e homotšego ka mekgwa e mentši.
Dikoketšaphepo tša bana
Maemong a tlhokomelo ya maphelo ya motheo, bana bao ba hlahlobilwego le go hlaolwa bjalo ka bao ba nago le phepompe (se se akaretša bana le batho ba bagolo bao ba nago le kokwanahloko ya HIV le bolwetši bja mafahla) ba tla fiwa dikoketšaphepo tša dijo gomme se se akaretša bupi bjo bo matlafaditšwego le seno sa enetši ya godimo.
Dikoketšaphepo di fiwa batho bao ba hlaotšwego go ya le ka dilekanyo.
Bašomela maphelo le bona ba aba maele, tshedimošo le thuto ka ga dijo tša phepo le mekgwa ye mekaonekaone ya go apea dijo.
Baeletši ka ga dijo le bona ba aba ditirelo tše ikgethilego setšhabeng.
Go nyantšha
Go thuša twantšho ya phepompe mengwageng ya mathomo ya bophelo bja ngwana, bašomela maphelo ba hlohleletša basadi go nyantšha bana ba bona ba sa ba fe selo go fihlela ba eba le dikgwedi tše tshela, le go tšwela pele ka go ba nyantšha le morago ga go thomiša ka go ba fa dijo go fihla ge ba eba le mengwaga e mebedi.
Mekgwa ye mengwe ya phepo e ahlaahlwa le batswadi bao ba nago le tshwaetšo ya HIV.
Senthara ya Bobelegiši ya dipetlele tša Vredendal le Groote Schuur  ke tšona Dipetlela tša Bana ka profenseng go ya le ka leano la maitekelo a Sepetlele a go lokela Bana.
Tebelelo ya kgolo
Bana ka moka ba kalwa ka dinako tšohle bjalo ka karolo ya tebelelo ya kgolo ya bona, se ke sona se bohlokwahlokwa seo se bontšhago ge eba ngwana o a gola.
Boima bja ngwana bo tsentšhwa ka gare ga Karata ya “Road to Health”.
Dihlodi tša go dira gore ngwana a lahlegelwe ke boima di a lebelelwa, go swana le malwetši a phetelo, tlhokego ya dijo ka gae gammogo le tlhokomologo ya bana.
Malwetši a phetelo a raloka karolo ye bohlokwa go se fepegeng ga ngwana gomme malwetši a mohuta o a lwantšhwa ge ngwana e sa le o monnyane.
Bolwetši bja letšhologo bo kgokagantšhwa kudu le tikologo yeo e sa hlwekago ya maphelo (kelelatšhila le kabo ya meetse) le go se fepege gabotse ga lesea go go dirago gore mafelelong le ikhwetše le na le letšhologo la kotsi leo le sa emego.
Phokotšo ya bodiidi
Malapa ao a diilago a a hlaolwa gomme a šupetšwa go a mangwe a mananeo a mmušo a phokotšo ya bodiidi.
Polokego ya dijo ya ka malapeng e šogwa mafapheng ao a tsenelelanago gomme gwa abja ditsenogare le thekgo tša maleba. 
Dikoketšaphepo tša divitamine
Taolo ya tlhokego  ya dimikronutriente ke karolo ye bohlokwa ya tirelo.
Dimikronutriente ke dilo tša tlhago go swana le divitamine le diminerale, tšeo di hwetšwago ka bonnyane ka gare ga dijo ebile di bohlokwa kudu polokong ya maphelo a mabotse.
INP e aba koketšaphepo ya Bithamini A go bana bao ba hlaotšwego.
Bana bao ba hlokago Bithamini A ba lahlegelwa ke mmele, ga ba kgone go gola gabotse ebile gantši ba na le gona go fetelwa ke diphetelo gomme di be di ba bolaye.
Tlhokego ya Bithamini A e senya mahlo ebile ke yona ya tše dingwe tšeo di hlolago bofofu baneng.
Bana bao ba nago le sekala sa fasana ge ba belegwa ba fiwa dikhapsule tša Bithamini A, tšeo di kaonafatšago lenaneo la tshoutišo gomme tša thuša ka kgolo ya ngwana.
Masea a go tloga go dikgwedi tše 6-11 ba fiwa selekanyo se tee sa Bithamini A (100 000 IU) go thibela bolwetši bjo bošoro.
Bana ba go tloga go dikgwedi tše 12 go ya go mengwaga e mehlano ba fiwa selekanyo se tee sa 200 000 IU ka dikgwedi tše 12 gomme ba hwetša gape selekanyo sa 200 00 IU dikgwedi tše dingwe le tše dingwe tše tshela go fihla ba e ba le mengwaga e mehlano.
Dilekanyo tša tlaleletšo tša Bithamini A di fiwa bana bao ba nago le phepompe yeo e tseneletšego, goba bao ba nago le malwetši ao a phegelelago go swana le letšhologo, mooko goba phetelo ya HIV. 
Go bolaya dibokwana
Tahlegelo ya mmele baneng e ka hlolwa gape ke tlhaselo ya dibokwana mmeleng gomme se se ka alafša kliniking ka sehlare sa go bolaya dibokwana. 
Maele a phepo go mabaka a itšeng
Thuto ka ga phepo, tshedimošo le poledišano di fiwa makaleng ka moka a tlhokomelo go batho bao ba bilego le strouku, bao ba nago le haepathenšene, kgatelelo ya madi a magolo, twetšiswikiri,  HIV/AIDS le bolwetši bja mafahla.
Lenaneo la phepo la dikolo tša praemari
Lenaneo la phepo la dikolo tša praemari le gona dikolong tše dingwe tše itšego tšeo di hlaotšwego.
Dikimi tše gabjale di hlokomelwa ka go hlakanelwa le Kgoro ya Thuto.
Mmušo wa profense o ikemišeditše go fihlelela bana ba 125 000 dikolong tša praemari tše 847 ka profenseng ka 2004 ka lenaneo la wona la phepo dikolong.
Dijo diinstithušeneng
INP gape e na le kabelo go tlhokomelo ya seinstithušene ya balwetši ka mokgwa wa mananeo a ditirelo tša dijo kabong ya dijo tša go ba le phepo. 
Ditaelo:
Baetedi ba lekga la mathomo kliniking/goba sepetleleng sa sekontari goba sa thešiari ba tla kgopelwa go tlatša foromo gomme molwetši o tla bulelwa foletara.
Etla le pukwana ya gago ya boitsebišo.
Lengwalo la tšhupetšo go tšwa kliniking le tla nyakega ge o etela sepetlele.
Dipetlela di tla nyaka lengwalwana la gago la tšhupamogolo/tekanyo ya letseno (IRP5).
Etla le karata ya gago ya sepetlela ge e le gore o ile wa ingwadiša sepetlela peleng.
<Doc10>
Polelo ka Motlatšatona wa tša Mešomo ya Setšhaba, Mna Ntopile Kganyago, MP, nakong ya pulo ya setšhaba ya mathomo ya Tshwane Inner City, Moago wa Panka ya Resefe ya Afrika Borwa, Tshwane
Bahlankedibagolo ba bangwe ba mmušo
Basadi le banna ba kgašo
Baeng bao ba hlomphegago
Sephetho seo se tšerwego ke Kabinete ka 1997 go hlohleletša dikgoro tša mmušo tša bosetšhaba go fetola bogare bja toropo ya Tshwane go ba legae la bona la go ya go ile, ebile taetšo ya ponopele ye kgolo; nakong ya go feta le bjale.
Poelo e bile leano leo le logilwego gabotse  go kgokaganya mpshafatšo ya ditoropo ka moka go pitšo ya mmušo go mpshafatša ditoropo le dikgoba tše dingwe tša tšwetšopele tšeo di diretšwego go kaonafatša taolo ya maitshwaro ao a sepelelanago le ditokelo tša botho, mafelo ao a dulegago, tšwetšopele ya ikonomi le botee bja setšhaba.
Lehono le, ge re phoša leswika la mathomo e le ge re lemoga pono yeo, re keteka gape le leeto leo re le sepetšego go fihla gabjale.
Ditherišano tše di tseneletšego tšeo gantši di latelwago ka go lekana ke dipoledišano tše di tseneletšego ka ga dinyakwa tša, le dikgetho tšeo di buletšwego dikgoro tša mmušo go ya le ka fao ditikologo tša bona di lego ka gona, ga se di re ntšhe tseleng ya rena ya merero  ya motheo, e lego go kaonafatšo  ditikologo tšeo re šomelago go tšona tša dikgoro tša mmušo ka bogareng bja toropo ya Tshwane.
Ka yona nako yeo  re nyaka go aba go bapa le se, mpshafatšo le phetošo ya bogare bja toropo.
Merero ye mengwe yeo le yona e lego bohlokwa e akaretša tsela ya go goga bobeeletši bja lekala la praebete, go tšweleletša seswantšho sa Tshwane bjalo ka toropokgolo ka Afrika le gona go tšwetša pele matlafatšo a ikonomi. 
Mmušo ke wona mong meago o mogolo gomme ke wona ye nngwe ya ketapele ya babeeletši ka go lephelo la mmušo wa selegae kudukudu ka go diMetro tša Tshwane le Gauteng.
Dikgoro di nyaka meago yeo e šomago ya diofisi go fihlelela maikemišetšo a rena a dikabo tša ditirelo tša setšhaba phihlelelong ya  mešomo ya bona.
Mang le mang o a tseba gore meago ya mmušo e mentši e magareng ga goba e mebotse go ya magareng ge go bapetšwa le yeo e lego boemong bjo bo botsebotse, se , go ya le ka maemo a yona.
Dimpshafatšo, dikaonafatšo le ditokišo di tla eta pele tšhomišo ya ditšhelete gomme tša ba le seabe go karolo ya BEE ya Protšeke ya Bogare bja Toropo ya Tshwane. 
Mmušo o šomiša dibilione tša go ka ba tše pedi ka ngwaga ka go šomiša Kgoro ya Mešomo ya Mmušo go lefela dikhirišo gammogo le ditharifi tša taolo ya meago ye mengwe go swana le metšhelo le ditirelo, naga ka bophara, le makala a praebete le mmušo wa selegae bjalo ka baholegi. 
Gantši, ke batšeakarolo ba tee bao go letetšwego gore ba sepediše lenaneo la tsošološo ya bogare bja toropo ya Tshwane, se se ka dirwa ka botšeakarolo ka Mmušo wa Profense wa Gauteng ka go šomiša diprotšeke tša wona tša bobeeletši tše dikgolo bjalo ka ge di hlalositšwe ka go  Gauteng Economic Development Agency (GEDA).
Ka go lebelela Lenaneo la Bogare bja Toropo ya Tshwane, go tloga mo le tla bego le bitšwa "Re Kgabisa Tshwane" gomme gape e bitšwa "Lefelo le Lebotse la go Šomela", tsinkelo e kgolo e bathong (bašomedi ba setšhaba le batho fela) ka ge e le go mafelo ao ba dulago go ona nakong ya ge ba aba le go amogela ditirelo tše bohlokwa tša setšhaba. 
Ge a tsebiša Lenaneo la Tiragatšo la 2004 la mmušo, Mopresitente, Mna Thabo Mbeki o ile a dira boipiletšo go dikgoro tša Mešomo ya Setšhaba gammogo le Tirelo ya Setšhaba le Tshepedišo gore di hlakanele ketopele ya protšeke ye go kaonafatša tikologo ya lefelo la mošomo la dikgoro tša mmušo le tša bašomedi ba setšhaba.
Lenaneokgoparara la setšhaba ke lona le bohlokwahlokwa go kabo ya ditirelo gomme bahlankedi ba mmušo ke bona ba dirago gore le šome gabotse ka tshwanelo, le ka lebelo.
Lebakeng la kgato ya tekolo ya dinyakwa ya protšeke, bašomi ba bantši ba mmušo bao go boletšwego le bona ba gateletše bohlokwa bja go ba le lefelo le le kaonekaone la go šomela, gomme se se maleba go kgopelo ya bona ya mošomong, gomme se ebile se akareditše le ditikologo tša ka ntle le tša ka gare. Se e bile lona lebaka la go dira segwera le Tshwane Metro yeo e nago le maikarabelo a tše ntši tša taolo ya tša setoropo go swana le sephethephethe, tlhwekišo, polokego, tšhireletšo le tša kgabišo.
E re ke tšee monyetla wo go leboga ba taolo ya Tshwane le baetapele ponelong pele ya bona le go amogela protšeke ye ka diatla tše pedi ka go dira gore e sepelelane gabotse le Maano a bona a Tlhabollo ya Tswalano ntle le go dikadika.
Nnete ke go gore Memorantamo wa Kwešišano (MOU) wo re tla bego re o tsenela ka boripana lehono magareng ga Kgoro ya Mešomo ya Mmušo ya setšhaba le Toropo ya Tshwane Metro, ke tiišeletšo ya khwetšo ya seo ka moka re kwanago ka sona seo re tla šomago go tšwa go sona.
Ke pego ya maikemišetšo go šomišana maitlhamelong le diprotšekeng tšeo di tla holago makala ka bobedi. 
Molaetša wa rena lehono ke gore “mošomo o thomile” gomme mengwaga e lesome ye e tlago go tla bonwa go fiwa tšhelete ya ka godimo ga dibilione tše seswai (R8 bilione) ka mmušo wa setšhaba le lekala la praebete ka tšhomišo ya ditekanyetšo tša letlotlo, dikaonafatšo tša khirišo le dikgwebišano tša setšhaba-praebete.
Go ya le ka Taolo ya Lenaneo, Komititshepedišo e hlamilwe magareng ga Kgoro ya Taolo le Tirelo ya Mmušo, Kgoro ya Mešomo ya Mmušo, Ditšhelete tša Mmušo le Toropo ya Tshwane.
Magareng ga tše dingwe, Komiti e tla eta pele lenaneo le, ya le hlokomela le go lebelela go tsenya tirišong, go bona gore leano la kabo ya ditšhelete le a phethagatšwa le go tiišeletša go tsenya tirišong mo go hlakanetšwego.
Kgoro e thwetše Mna Dumisani Dlamini bjalo ka Motlatša Molaodipharephare yo a nago le maikarabelo a taolo ya lenaneo le ka moka.
Ke a leboga.
<Doc11>
Mohlomphegi Spikara, Mohlomphegi Tonakgolo, Maloko a Kabinete, Maloko a Ntlo, baeng bao ba hlomphegago, bahlankedi ba kgoro ya dintlo, maloko a kgašo le batho ka moka, le amogetšwe.
Mantšu a basadi le banna a bonagala dipolotiking tša Afrika Borwa, kudukudu ka Kapa Bodikela.
Ga go kgathalege ka fao batho ba naga ye bao ba ba šomago kudu le go rata tšwelopele ba šomago ka gona, morero wa batho ba bangwe gantši ke go nyatša mošomo o mobotse wo o dirilwego ke mmušo wo wa go ba le tlhokomelo nakong ye nnyane yeo o bilego pušong. 
Basadi le banna, batho ba bantši ba kgakgane ka taba ya gore kago ya dintlo e ka ga eng, eupša ntumeleleng ke le fe lehlakore le lengwe. 
Go ya ka nna, kago ya mantlo ga se fela ka ga mošašana.
Ke ka ga batho bona ka bobona ba tšea maikarabelo a kgotlelelo ya tikologo ya bona yeo e swanago gomme ba betla bokamoso bja bona.
E ka ga tlholo ya ditšhaba tšeo di itirelago le go hlokomela ditikologo tša bona di phela go ya go ile.
Ke ka ga katlego ya botee ka go šomiša bodirišanimmogo magareng ga makala a praebete, a setšhaba, Mekgatlo yeo e Sego ya Mmušo, eupša se bohlokwahlokwa, ditšhaba.
Kago ya dintlo go ya ka nna e ka hlaloswa gabotse bjalo ka tshepetšo yeo e akaretšago togamaano le batho go feta go logela batho maano.
Kago ya dintlo go ya ka boemo bja Afrika Borwa ga se fela setšweletšwa, eupša gape ke lenaneo leo le ithekgilego go mehola ya temokrasi yeo batho ba naga ye ba e lwetšego ka maatla.
Ke lenaneo leo le theeletšago batho, la dumelela batho go šomiša tokelo ya bona ya temokrasi go kgetha mohuta wa ntlo le mafelo ao ba nyakago dintlo tša bona di agwago go ona.
Ka gona ga go seo se tlontlollago le go se sepele ka tsela ya temokrasi go swana le go tima batho tokelo ya bona ya motheo ya kgetho.
Go fapana le pušo ya semorafe, bjalo ka molwela ditokelo, batho ba tla pele go pono yaka ya kabo le togamaano.
Basadi le banna, ke thabile thapameng ya lehono go ba ke le tlišetša polelo yaka ya tekanyetšo bjalo ka Tona ya Dintlo ya Profense.
Ebile ke ikgantšha ka gore ke tliša polelo ye ya tekanyetšo bošegong bja pele ga Keteko  ya bolesome ya temokrasi ya rena.
Go na le bohlatse bjo bo tletšego bja gore mmušo wa rena wa go etwa pele ke ANC o fihleletše tše ntši ka fase ga mengwaga e lesome o le temokrasing go feta dinaga tše dingwe lefaseng ka bophara.
Re šomile – Re fihleletše.
Nnete ke gore, go menyetla e dimilione tše 1.4 tša dintlo tšeo kgoro e di abilego, ke ikgantšha ka go le tsebiša gore profense ya rena, mengwaga ye e senyane ya go feta, e abile diyuniti tše 167 000, tše e lego gore di dira 11% ya bose bja setšhaba.
Se, go ya ka nna, ke mošomo o mobotse kudu go ya ka boemo bofe goba bofe.
Ke rata gape le go le tsebiša gore ngwaga wa go feta o be o tletše ka ditlhohlo tšeo di amilego kabo ya dintlo gampe ka nageng ka bophara, kudukudu ka profenseng.
Ditlhohlo tše di bakilwe ke tsebišo ya melao e meswa ya pholisi le dišomišwa tša go swana le dikabelo tša baholegi tša R2 479 gammogo le tsebišo ya National Homebuilders Registration Council Warranty Scheme go dintlo tšeo di hwetšago thušo ya ditšhelete go tšwa go mmušo.
Maikemišetšo a magato a ga se go ditela kabo eupša ke go netefatša gore batho ba rena ba hwetša dintlo tša khwalithi ka tšhelete ya fasana.
Lepheko la go ithuta leo re itemogelago lona go tsenya tirišong dipholisi tše le dirile gore kabo e nanye.
Seo se ilego sa senya dilo le go feta ke taba ya gore kgoro yaka e hlokile Molaodimogolo dikgwedi tše senyane.
Se se ditetše tšwelopele kudukudu.
Ke šetše ke thwetšwe motho yo mongwe, Mna Seth Maqethuka, yo a belegetšwego Kapa gomme  a na le maitemogelo go mmušo wa setšhaba le wa selegae, wo ke ratago go mo lebogiša le go mo amogela le ge e le gore se ke šetše ke se dirile makga a mmalwa.
Le ge go bile le ditlhohlo tše tše dintši le ditšhitišo, ke ikgantšha go le tsebiša batho ba rena gore kgoro yaka e kgonne go šomiša dimilione tše R348 tša kabo ya dintlo ka Kapa Bodikela.
Diprofense tše dingwe di paletšwe le ke go šomiša 52% ya tekanyetšo ya bona.
Se se dirile gore re kgone go dumelela dithušo tša ditšhelete tše e ka bago tše 25 000.
Malapa a mantši a bao ba diilago ba tla hwetša monyetla wa go ipshina ka dienywa tša temokrasi.
Se, basadi le banna, se bontšha koketšego ye bonalago ya diyuniti tše 3000 ge go bapetšwa le ngwaga wa go feta.
Ka yona tsela ye, ke rata go dumela karolo ye kgolo yeo e ralokilwego ke memasepala ya ka profenseng ya rena.
Ntle ga boineelo le mošomo wa bona wo o kgahlišago nka be re se ra kgona go šomiša tšhelete. 
Ke rata gape le go lebogiša Toropo ya Cape Town ge e kgonne go šomiša 70% ya tekanyetšo ya yona.
Gape ga ke lebale le bahlankedi baka ka mošomo o mogolo o ba o dirilego le seabe seo ba bilego le sona ponong ya rena ya go abela setšhaba dintlo. 
Basadi le banna, ke tla ba ke sa bolele nnete go ya ka ditaelo tša letswalo la ka ge nka fa fela seswantšho se se botse sa tshepetšo ya kabo.
Go bile le mathatanyana ao a bilego gona tshepedišong ya rena ya kabo.
Go fihla ga bjale, re sa nyaka go kaonafatša tše di latelago tše di re tshwenyago:
Dintlo tša rena tše ntši ga se šo di fihlelela le go šutišwa ga pholisi – go tloga go khwanthiti ya dintlo go ya go khwalithi.
Re sa nyaka go fetoša tshepetšo ya kabo ya dintlo go tloga go kabo ya mošaša go fihla go ya go hlama boikagelo bja botho bja go ya go ile. 
Re nyaka go fetoša botšeakarolo ka baholegi go tloga go batšeakarolo ba go se dire go ya go ba go dira.
Re nyaka go fetola ka fao batho ba rena ba naganago ka gona gore ba kgone go lebelela dintlo tšeo di thušwago ka mašeleng ke mmušo e seng fela bjalo ka ditšweletšwa eupša bjalo ka dithoto.
<Doc12>
MEŠOMO YA LEKALA LA BOPHODISA
E bile lethabo le legolo go motswadi le ngwana ge James Busakwe wa matšatši a 16 a kopantšhwa le mmagwe wa madi ka 7 Aprele 2006.
Bothata bjo bo thomile ge mmago James a fihla Sepetlela sa Klerksdorp ka 6 Aprele go etela morwa wa gagwe, gomme setafo sa baoki se lemoga gore ngwana o be a filwe mosadi yo mongwe, yo a ilego a ba botša ge e le mmago ngwana letšatši la go feta.
Ka bjako morago ga go lemoga seo, baoki ba ile ba tsebiša Setiši sa Maphodisa a Kanana ka ge mosadi yo a tšerego James a ba file atrese ya Kanana.
Atrese yeo e ile ya lekolwa eupša ba palelwa go e hwetša.
Go be go sena motho wa leina goba tlhaloso ya mosadi yo atreseng yeo. 
Bošegong bja 6 Aprele CPF e ile ya swara motlhakano.
Mokhomišinare wa lebakanyana wa seteišene o ile a tsebiša lekgotla ka ga ngwana yo a utswitšwego gomme a kgopela batho ka moka go dula ba butše mahlo le ditsebe tša bona.
Ka nako ye e ka bago 23:00 ya bošego bjona bjoo, yo mongwe wa maloko a setšhaba o ile a lletša mogala go maphodisa a ba fa tshedimošo ya gore mosadi yo a dulago lekaleng la gagwe, yo a sa kago a bonwa a imile, o bonwe a na le ngwana wa mošemane.
Maphodisa a ile a šala tshedimošo ye morago gomme ka nnete ba hwetša mosadi le ngwana.
Bašomedi ba sepetlele ba ile ba bitšwa gomme ka pejana ba hlaola ngwana gammogo le mosadi yo a mo utswitšego sepetlele.
Bohlatse bja go fapana, go akaretšwa le lesekana la plastiki la sepetlela le hweditšwe ka gae ga mogononelwa.
Mosadi yo o ile a swarwa gomme ngwana yoo a sa bago a kwešwa bohloko o ile a bušetšwa sepetlela moo a ilego a kopantšhwa le mmagwe wa madi mesong ya go latela.
Ditiro tša maloko a setšhaba ao a ilego a angwa khwetšong ya ngwana, a swanetše a tumišwe, ka ge se se bontšhitše mohola wa Bophodisa ka Setšhabeng.
Mohola wa Lekala la Bophodisa leo le diragatšwago le go hlokomelwa ka maleba, ga se la swanelwa go nyatšwa.
Tšweletšang mošomo o o mobotse pele, CPF ya Kanana!
Mohlomphegi
Ke nagana gore e be e le ka mahlatse goba mohlomongwe mahlogonolo gore ke fete setišing sa maphodisa ka Mondeor, gomme ka bona jenale ya lena ya SAPS.
Ke nagana gore e phatlalatšwa gatee mo kgweding, gomme ke hweditše e le padi ya go kgahliša kudu.
Mosadi  waka le nna re fetša go thoma kgwebo gomme re rata go le mema ka moka, goba bašomedi ba lena ge ba le lefelong la rena, go hlodimela go hwetša komiki ya kofi goba teye gomme re tshepa gore go ka ba le dikukunyana tše ba ka di hwetšago.
Bjalo ka ge ke tshepa gore le tla kwešiša, go thoma kgwebo ye mpsha ga se mošomo o bonolo gomme go nyaka motho a šoma ka boima gammogo le tšhelete.
Le ge go le bjalo, re sa ntše re tshepa gore maphodisa le dikgoro tša batiišeletši ba molao ba tloga ba le bohlokwa go badudi ba Afrika Borwa ka moka.
Se e no ba sengwenyana se se nnyane seo re nyakago go le fa ka moka go seo le se dirilego go netefatša gore lena, badudi, le tšwela pele ka maphelo a lena a ka mehla. 
Re holofetše go kwa go tšwa go lena, ebile se se kaone, go bona bašomedi ba bangwe ba lena ka yunifomo, ba hlolela ka šopong ya rena le go ba tseba gabotse. 
Re a leboga gape, bašomedi ba batiišeledi ba ba molao ba Afrika Borwa, go mošomo wa lena o mogolo le boikgafo go ponong ya Afrika Borwa ye e bolokegilego.
Mangwalo a makopana, a nnete a ka fekeswa goba a emeilelwa go Morulaganyi.
Re bea tokelo ya go rulaganya goba go khutsofatša mangwalo.
<Doc13>
BOIPILETŠO TŠEONG YA MAGATO
Ka 14 June 2007, se sengwe sa dingwalwa tša Jenale ya Inthaneteng ya SAPS (www.sapsjournalon-line.gov.za) se hlalositše ka fao bahlankedi ba maphodisa ba babedi ba Karolo ya Tlhaolo ya Difatanaga ya Welkom ba swaretšwego bomenetša le borukhuhli.
Go ya ka dipego bobedi bjo, mosuparintentente le mohlahlobi, ba rekišitše difatanaga tšeo di hweditšwego ke maphodisa, gore ba ikhole.
Bagononelwa ba ba babedi ba tšweletše pele ga kgorotsheko ka 12 June gomme molato wa bona wa šutišetšwa go 21 Agostose 2007.
Letšatši le tee morago ga moo, ka 15 June 2007, hlogotaba ya News24 ya bolela gore: “Maphodisa a mabedi a swaretšwe go thopa dithunya”.
Ka se sebaka e be e le Konstabolo wa moithuti le mohlahlobi bao go begilwego gore ba hutše lebenkele la diaparo go la Marble Hall, ba utswa tšhelete, marokgo le gempe.
Bomenetša ka maphodiseng bo fihlile mafelelong.
Le ge e le gore ba bantši ba rena ba a tshepagala, ba šoma ka maatla, bahlankedi ba go tlala seatla ba maphodisa ga ba bontšhe ba itlhompha, ba hlompha yunifomo goba Molao wa Maitshwaro.
Nako e fihlile bjalo ya gore re ntšhe bahlankedi ba ba go se tsebalege ka gare ga SAPS.
Gabjale o ka kgona go thuša go ntšhetša maphodisa a mamenemene pepeneneng ka go a bega mogaleng o moswa wa bosenyi.
Ntle ga go itlhaola!
Ge e le gore o gonona gore yo mongwe wa bašomi ka wena o nyaka go dira bomenemene, goba ge e ba o tseba yo mongwe, e kaba bahlankedi ba maphodisa, maloko a lapa, badirišanimmogo, baagišani, bao ba dirago ditiro tša bosenyi goba ba rulaganya go dira ditiro tša bosenyi, se o swanelago ke go se dira ke go romela SMS go 32211.
Ye ke nomoro ye mpsha ya mogala wa bosenyi yeo e butšwego ke Primedia ka Sandton.
O ka romela SMS go 32211 ( ka tefelo ya R1 go ye tee) goba wa ya go www.crime-line.co.za.
Bao ba hlahlilwego go ka rekota data ba emetše go fetišetša tshedimošo maphodiseng, bao ba tlago go šogana le yona ka bjakwana!
Karolo ye botse ke gore o tla dula o le mohlokaina.
Bjale o na le maatla a go thuša go lwantšha bosenyi ntle le go ipea kotsing.
Boitlhamelo bja Primedia bo tshepiša gore go ka se be le mathata.
Yusuf Abramjee, Mosepediši wa Protšeke wa Primedia Anti-Crime, o rile: “Ga re nyake leina la gago goba atrese ya gago ge e se fela ge wena o nyaka go re fa yona, eupša go ka se be le tlhokego ya ditatamente goba go hlaga dikgorong tša tsheko.
Seo se re se nyakago ke tshedimošo ka ga basenyi  gore maphodisa a kgone go ba swara.”
Lesolo le le lefsa, la diranta tše dimilionemilione, le ile la bulwa semmušo ke Primedia go la Sandton ka 7 June 2007.
Le theilwe godimo ga mokgwa wa Boditšhabatšhaba la Dithibela Bosenyi.
Dithibela Bosenyi di thomile kua Albuquerque, New Mexico, ka Setemere 1976.
Ke tšhomišano magareng ga setšhaba, kgašo le barekišetši ba tiišeletšo ya molao, gomme e be e diretšwe go fediša bosenyi le go boloka maphelo a badudi.
Lehono, go na le mananeo a Dithibela Bosenyi tše e ka bago tše 1 200 go kgabaganya le lefase, gomme di šetše di šoma ka dinageng tše 20 tšeo di šomišago tshedimošo yeo e abilwego ke setšhaba go thuša go rarolla bosenyi.
Go ya le ka CEO ya Primedia Ltd, Mna William Kirsh, mananeo ao a thušitše kgolegong ya basenyi ba 600 000!
Seo mohlankedi o mongwe le o mongwe wa maphodisa a swanelago ke go se tseba mabapi le lesolo le le leswa la twantšho ya bosenyi, ke gore le na le thekgo ya Tona ya Tšhireletšo le Polokego, Mna Charles Nqakula le Mokhomišinare wa Bosetšhaba wa SAPS, Mokhomišinare Jackie Selebi.
Mokhomišinare Selebi o tshepišitše gore “bjalo ka mokgatlo, re ile go dira tšohle maatleng a rena go dira gore protšeke ye e šome.
Potšišo ke gore o ya go dira eng ka yona?
Thekgo ya batho ka moka e a nyakega, e seng fela go emelela ka bonakwana ge o hwetša tshedimošo go tšwa senthareng ya mogala wa bosenyi, eupša le go rekiša boitlhamelo bjo mo go kgonegago. 
Botša batho, diCPF, dikolo, lapa la gago le bagwera ka ga boitlhamelo bjo.
Netefatša gore ba kwešiša gore go ka se be le bošaedi mo lesolong le, le gore ba tla dula e le botlhokaina ka dinako ka moka.
Gomme o gopole gore mogala o ga se wa tšhoganetšo.
Batho ba swanetše ba bege ditšhoganetšo go 10111 goba ditišing tša maphodisa tša kgauswi le bona.
Ka lesolo le la thibela bosenyi ba kgašo ba tla thuša maphodisa. 
Ba nyaka go re thuša go dira Afrika Borwa e be lefelo la polokego la bohle.
Tsebišong ya boitlhamelo bja mogala wa bosenyi , John Robbie, monggae wa Talk Radio 702 wa mesong, o file ba SAPS metšhene ya dithulusi tša diID tše 65.
Malobanyana Mna Robbie o dirile boipiletšo moyeng go kgopela batheeletši go dira boineelo go metšhene ya dithulusi tša diID.
Morekiši wa metšhene ye, Face Technology, le yena o loketše letsogo ka go fokotša theko ya metšhene, gomme se se ile sa dira gore dikhamphani tšeo di loketšego seatla kudu di kgone go reka metšhene ye mebedi ka tšhelete ya o tee.
Primedia le John Robbie ga se bona fela bao ba thušago maphodisa ka ga ntwa kgahlano le bosenyi.
Bala dikanegelo tše dingwe tšeo di atlegilego ka go Jenale ya SAPS goba ka go Jenale ya Inthaneteng ya SAPS gomme o tla bona melato yeo e rarolotšwego ka thušo ya maloko a setšhaba.
Ka lesolo le le lefsa la thibela bosenyi leo le lego gona, basenyi, bao ba akaretšago ba go tlala seatla ka mo tirelong, ba ka tseba ka tiišeletšo selo se tee fela …. matšatši a bona a badilwe.
<Doc14>
Lengwalo la tumelelo la moabi wa tirelo la ETQA
Ditirelo tša Mmušo wa Afrika Borwa
Kgopelo  ya lengwalo la tumelelo ya boabi bja thuto  le tlhahlo la ETQA 
Tlhalošo
Melawana yeo e amago mekgatlo ya Tiišeletšo ya Khwalithi ya Thuto le Tlhahlo (ETQA)  ka fase ga Bolaodi bja Mangwalothuto bja Afrika Borwa (SAQA) e nyaka gore baabi ba thuto le tlhahlo ba dire kgopelo ya lengwalo la tumelelo go ETQA.
Go hwetša lengwalo la mohuta o, go nyakega gore baabi ba thuto le tlhahlo ba ingwadiše go ya le ka mabaka a molawana wo o beilwego.
Molao mabapi le Thuto ya Godimo le Thuto ya Koketšo o nyaka gore baabi ba thuto le tlhahlo bao ba abago mangwalo ao a feletšego ba ingwadiše le Kgoro ya Thuto.
Moabi wa thuto le tlhahlo o swanetše a abe maemokelo a diyuniti le/goba mangwalo a thuto ao a welago ka fase ga lefelo la tsinkelo ya motheo ya mokgatlo wa ETQA le SETA goba Mokgatlo wa Seprofešenale.
Dinyakwa tša lengwalo la tumelelo:
* Dinyakwa tša tumelelo di gona ka gare ga tokomane yeo e ngwadilwego Dilekanyo le Ditlhahli tša Baabi ba Ditirelo gomme e hwetšwa wepsaeteng ya SAQA.
* Mananeo (le/goba dilekanyo) tšeo di abjago ke moabi wa thuto le tlhahlo di felela e le maemokelo a diyuniti le/goba mangwalo ao a ngwadišitšwego go Tlhako ya Mangwalothuto a Setšhaba (NQF).
* Kharikulamo (moakanyetšo, dikagare le materiale wa go ithuta) di tsepaganywa le maemokelo a diyuniti le/goba mangwalo.
* Go na le bašomi bao se nago le mangwalo a maleba (banolofatši le bahlahlobi bao ba ingwadišitšego).
* Baithuti ba na le phihlelelo go ditirelo tšeo di lekanego tša thekgo ya go ithuta.
* Mekgwa ya tekanyo le dithulusi tšeo di šomišwago go lekanya dinyakwa tša maemokelo a diyuniti le/goba lengwalo ke tšeo di lokilego, tša kgonthe ebile di a botega, gomme di šomišwa go kaonafatša go ithuta.
Magato ao a swanetšego go latelwa
* Romela lengwalo la maikemišetšo a gago a go hwetša lengwalo la tumelelo bjalo ka moabi wa thuto le tlhahlo go ETQA ya maleba.
* Romela foromo ya boikakanyetšo le ya kgopelo go ETQA.
* Ge o sa fiwe tumelelo gomme o bona e ka tshepedišo e be e se yeo e lokilego, o na le tokelo ya go dira boipelaetšo.
* Lenaneo la diETQA le dikgokaganyo ka botlalo di gona wepsaeteng ya SAQA.
Se se ka tšea lebaka la dikgwedi tše 6.
Tirelo ye ke ya mahala.
Difomo tše o swanetšego go di tlatša
Diforomo tša kgopelo tša tumelelo ya moabi le ditokomane tšeo di amanago le tšona di ka hwetšwa go tšwa go ETQA ya maleba.
Dikgokaganyo ka botlalo – Kgetha tlhaolo e tee:
