<Doc01>
Etšensi ya Tšhireletšo ya Leago ya Afrika Borwa
Tšhatha ya Hlokomelo ya Badiriši
O a amogelwa go Tšhatha ya Badiriši
Re rata gore wena moreki, o ahlole mošomo wa rena go ya ka maemo a tirelo ao a lego ka gare ga tšhata ye.
Re tla go hlompha ra go fa le tirelo ye botse ya go sepelelana le melao ya BATHO PELE.
Re a ikgafa bjalo ka karolo ya maikarabelo a rena go abelana ka tirelo ya maemo a godimo, go go fa tshedimošo ya go nepagala, dikeletšo le thušo ditirelong tša rena ka moka.
Maikemišetšo a Tšhatha
Tšhatha e go botša ka ga maemo a tirelo ao o ka a lebelelago go tšwa go Etšensi ya Tšhireletšo ya Leago ya Afrika Borwa (SASSA).
SASSA ke katološo ya letsogo la tirelo la mmušo la go sepediša kabo ya mphiwafela go badudi ba Afrika Borwa.
Re a ikgafa
Go aba ditirelo tša tšhireletšo ya leago tša khwalithi, ka ditshenyagalelo tša go se ture tša go phethagala re diriša ditlwaelo tše di kaonekaone.
Se o ka se lebelelago go rena
Kgodišo le tšhireletšo ya seriti sa motho, Sephiri, Tshepagalo, Go loka, Go bega dilo pepeneneng le Tekatekano.
Mo go Etšensi ya Tšhireletšo ya Leago ya Afrika Borwa yohle, re tla
Go fa tshedimošo le dikeletšo ka ga mphiwafela wo o ka o kgopelago.
Go go šupetša go dihlongwa tše dingwe tšeo di ka arabago ditlhoko tša gago.
Go o thuša go tlatša diforomo tša rena le go dira kgopelo ya mphiwafela.
Go se phatlalatše tshedimošo ye o re fago yona.
Go hlompha Molaotheo wa Rephabliki ya Afrika Borwa, melao ya go laola tirelo ya setšhaba le khouto ya maitshwaro ya tirelo ya setšhaba
Go o thuša ka polelo ye o e ratago.
Go dirišana le batho bao re ba šomelago le bengditseka ba bangwe.
Katanela go tšwela pele ka go hlabolla kabo ya ditirelo gore re kgone go phethagatša dinyako tša gago
Go ikgokaganya le rena
Ge o ikgokaganya le rena ka go tla go rena, ka mogala, lengwalo goba emeile go tlo direga bjalo:
Eitšente ya tirelo ya moreki yo o bolelago le yena o tlo bolela gore ke yena mang.
Dipelaelo ka mogala le ge motho a tlile, di tlo rarollwa ka nako yeo.
Ge re ka se di rarolle ka nako yeo re tlo fa mabaka le go tsebiša motho gore a ka hwetša karabo neng.
Re tlo go fa nomoro ya tšhupetšo go o kgontšha go lotišiša potšišo ya gago
Re tlo go tsebiša ge re amogetše kgokaganyo ya gago gomme re tlo šomana le yona mo matšatšing a 7 a mošomo.
Ge o ka se hwetše karabo ka botlalo matšatšing a 7 a mošomo, re tlo go botša gore ke ka lebaka la eng le gore o ka hwetša karabo neng.
Re tlo leka go rarolla pelaelo ya gago mo matšatšing  21 a mošomo.
Ge o ka re leletša mogala, re ikemišeditše go araba mogala wa gago ka bjako ka polelo ya semmušo ye o e ratago.
Re tlo go tsebiša sephetho se  sengwe le se sengwe ka ga mphiwafela wa gago ka go ngwala
Diofising tša SASSA
Ge o fihla go ye nngwe ya diofisi tša rena, bašomi ba rena ba tesekeng ya thušo ba tlo go thuša ka nako yona yeo.
Diofisi tšohle tša rena di bulwa ka 08h00 go fihla ka 16h30, Mošupologo go fihla ka Labone le go thoma ka 08h00 go fihla ka 16h00 ka Labohlano.
Diofising tša rena le mafelong a rena a ditefelo o tlo hwetša tše di latelago:
Sebaka sa sephiri
Mafelo a o tlo dulago go ona ka go iketla
Dintlwana tša boithomelo
Thušo ya tša kalafo ge re tsebišitšwe ka nako ka ga hloko yeo
Re tla tla go wena ge o palelwa ke go tla ofising ya rena ka mabaka a malwetši
O ka re leletša mogala gomme re tlo beakanya ketelo ya ka gae.
Go šomana le kgopelo ya gago ya mphiwafela
Re tlo thoma go šomana le kgopelo ya gago ka letšatši lona leo.
Re nyaka go kgonthiša gore o swanetše go amogela mphiwafela.
Re itirela ditebanyo tša go šomana le dikgopelo tša lena gomme re lefe mphiwafela wa gago mo matšatšing a 90.
Re tla go eletša ka ga tokelo ya gago ya go ipelaetša ge kgopelo ya gago e gannwe, e fegilwe goba e phumutšwe
Go tšea sephetho.
Ge re ka tšea sephetho ka ga kgopelo ya gago ya mphiwafela gomme wa bona se fošagetše goba wa nyaka tshedimošo ya tlaleletšo ka ga sephetho seo, o ka dira tše di latelago:
Kgopela gore re hlaloše sephetho seo ka botlalo gomme re tlo dirišana le kgopelo ya gago.
O ka dira boipelaetšo ka ga sephetho sa rena mo matšatšing a 30 a go amogela lengwalo la sephetho.
O ka fihlelela faele ya gago go hwetša tshedimošo efe goba efe ye o ka bego o e nyaka.
Maikarabelo a gago e tlo ba
Go re nea:
Aterese ya gago ya poso goba ya madulo.
Diphetogo bja gago tše bjalo ka ditseno, aterese, maemo a tša malwetši, bj.bj.
Tshedimošo ya go tshepagala, ya nnete, ya go nepagala gape ya go felela goba hlalošo ka dinako tšohle.
Phetolo ya bjako go dikgopelo tšohle go akaretšwa le ditshekatsheko goba tshedimošo efe goba efe ya go tšwa go wena.
Ga o thabišwe ke tirelo ya rena?
Ge o sa thabišwe ke tirelo ya rena ka lebaka la:
Ge re tšere sebaka se setelele go šomana le kgopelo ya gago ya mphiwafela le/goba o sa hwetša mphiwafela wa gago ka nako.
Maitshwaro a moofisiri wa rena a be a sa kgahliše.
Bašomi ba rena ba dirile phošo kgopelong ya gago goba ba go file keletšo ya go fošagala.
Ge re dirile phošo ya mabomo/yeo e sego ya mabomo
Re tsebiše ka yona gomme re tlo phošolla phošo efe goba efe ka nako yeo
Ge o nyaka go dira boipelaetšo, hle re ngwalele goba o re lletše o kgopele go bolela le yuniti ya rena ya tlhokomelo ya bareki.
Re tlo boledišana le wena ka ga ditirelo tša rena
Re rata go kwa dikgopolo tša gago ka ga ditirelo tša rena.
Re tlo diriša tshedimošo ye o re fago yona go kaonafatša ditirelo tša rena.
Hle, re romele pego ya gago ka ye nngwe ya mekgwa ya ka tlase:
Leletša nomoro ya mahala ya lefelo la rena la megala – 0800 601 011
Tlatša karata ya tshwayatshwayo ya moreki ye e lego diofising tša rena le mafelong a ditefelo.
Etela weposaete ya rena go www.sassa.gov.za
Etela le lengwe la mafelo a rena a boikgokaganyo.
(Selete, selegae, tirelo le mafelo a ditefelo)
Romela tšhišinyo ya go ngwala go ye nngwe le ye nngwe ya diofisi tša rena.
Dipotšišo goba ditshwayatshwayo ka ga tšhatha
Ge o nyaka tshedimošo ye nngwe ka ga tšhatha ye, etela ye nngwe ya diofisi tša rena.
Ge o ka kgopela o ka hwetša Tšhatha ye ka Braile, theipi ya go theeletšwa le CD.
Tšhatha ye e tlo thoma ka di 01/04/2007 gomme e tlo sekasekwa ngwaga ka ngwaga go dumelela ditshwayatshwayo tša gago.
<Doc02>
Ditaba – Dipalopalo tša Afrika Borwa
Ka gare ga dipalopalo: Hlokego ya dipalopalo e tlo oketšega ge temokrasi e gola.
Sengwalwa se se phatlaladitšwe pele ka go pego ya tša Kgwebo ka di 05 Agosetose 2004.
Beke ya go feta ke ile kopanong ya boto ya dikeletšo ya selete kua Senthareng ya Tlhahlo ya tša Dipalopalo tša Afrika Bohlabela kua Tanzania, fao ke bilego le monyetla wa go tsenela moletlo wa dikapešo tša ngwaga ka ngwaga tša senthara yeo wa bo39, fao maloko a mahlano a bašomi ba Dipalopalo tša Afrika Borwa ba ilego ba tšea karolo.
Tlhahlo ya bašomi ba Dipalopalo tša Afrika Borwa ke seo se ratwago ke sehlongwa.
Moragonyana ga ge ke kgethilwe go ba radipalopalo-kakaretšo, Dipalopalo tša Afrika Borwa, ka tirišano le Lekgotla la Dipalopalo, e thomile nyako ya bjako ya dihlongwa tša go fa tlhahlo ya maleba ka ga tshedimošo ya semmušo.
Re hlathile dihlongwa tše pedi: lefelo la tlhahlo kua Dar es Salaam, Tanzania, le Institute of Statistics and Applied Economics kua Uganda.
Lefelo la tlhahlo le thomilwe ke UN Economic Commission for Africa, East African Common Services Organisation le Lenaneo la Tlhabollo la UN ka 1965.
Ka 1977, mmušo wa Tanzania wa laola lefelo leo, gomme wa godiša palo ya dinaga tša Afrika tšeo o di šometšego go fihla go tše 13.
Institute ya kua Uganda e dirilwe ka 1969, ka go tlhako ya semolao ya Yunibesithi ya Makerere.
Maikemišetšo a yona ao a laeditšwego e be e le tlhahlo ya maemo a godimo ya baprofešenale go tša dipalopalo le ekonomi ya go diragatšwa.
Mengwaga ye meraro ya go feta, Dipalopalo tša Afrika Borwa e be e romela maloko a bašomi dihlongweng tše.
Sehlopha sa mathomo se alogile ngwaga wa go feta.
Esale ba boya, ba laeditše tlhabollo ye kgolo mošomong wa bona, ga bjale ba bangwe ba swere maemo a bolaodi.
Le ge go le bjalo, Dipalopalo tša Afrika Borwa e na le ditlhotlo tše diswa.
Hlokego ya tshedimošo ya dipalopalo ge go tšewa diphetho, makaleng ka moka a mararo a mmušo, e oketšegile.
Gagolo, batho bao ba hlahlilwego go kgoboketša le go diriša tshedimošo ya dipalopalo maemong a masepala ba ba bohlokwa.
Go kgotsofatša hloko ye, re tla swanela go hlahla batho ba 2000 ka ngwaga.
Lefelo la tlhahlo la Tanzania, le Ugandan Institute of Statistics and Applied Economics a ka se kgone go kgotsofatša nyako ye kgolo bjalo.
Ge go bulwa khonferense ya Mokgatlo wa Dipalopalo wa Afrika Borwa ngwaga wa go feta, Tona ya tša Matlotlo Trevor Manuel o tlhotlile diyunibesithi tša Afrika Borwa go rarolla hlokego ya mabokgoni a dipalopalo go thuša mmušo go tšea diphetho go ya ka tshedimošo ya go nepagala ya dipalopalo.
Dipalopalo tša Afrika Borwa e thomile go boledišana le diyunibesithi ka maikemišetšo a go thoma tlhahlo yeo.
Le ge go le bjalo, gabjale ga go na yunibesithi ya go aba thuto ya dipalopalo ya semmušo Afrika Borwa.
Dipalopalo tša Afrika Borwa e beakantše go thoma sehlongwa sa tlhahlo ya dipalopalo kgauswinyana, sa go aba thuto ya dipalopalo ya semmušo go bašomi ba kgoro le ba dikgoro tše dingwe.
Tshepedišo ya tsela ya dipalopalo tša bosetšhaba e tlo hlola tlhokego ya diyuniti tša dipalopalo dikgorong tša mmušo tša go fapana, gwa hlolwa nyakego ye kgolo ya bokgoni bja dipalopalo.
Le ge go le bjalo, tlhabollo ya bokgoni bja dipalopalo e tswalane le go feta hlokego ya tshedimošo ya go nepagala mmušong.
Dipalopalo di bohlokwa temokrasing.
HG Wells, mathomong a ngwagakgolo wa bo 20, e laeditše gore ka moso, dipalopalo di tlo ba bohlokwa go badudi go swana le bokgoni bja go bala le go ngwala.
Dipalopalo tša setšhaba ke phihlelelo ya bjale ya setšo ya go thoma le mathomo a temokrasi.
Ka kamego ya Afrika, fao temokrasi e lego selo sa bjale, re tlo bona koketšego ya nyakego ya dipalopalo tša setšhaba ge temokrasi e gola.
Boradipalopalo ba lota ditumelo tša pepeneneng tša temokrasi ka go lekanya, phihlelelo, le ona maikarabelo.
Ke seo se tlogo oketša bokgoni bja dipalopalo, le go hlola dihlongwa tše di nyakegago go hlola kgodišo ye kgolo ya bjako ya go ruta ka ga tshedimošo ya semmušo.
Pali Lehotla ke radipalopalo-kakaretšo gape ke hlogo ya Dipalopalo tša Afrika Borwa.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga Dipalopalo tša Afrika Borwa le mešomo ya yona, etela www.statssa.gov.za goba o leletše (012) 310-8600
<Doc03>
Matšatši a 16 a Twantšho: naa o be o tseba?
E sale go tloga ka 1994, Mmušo o dirile melao ya go sokolla diphošo tša go ama basadi le bana.
Molao wa Kgodišo ya Tekatekano le Thibelo ya Kgethollo ye Mpe, wa 2000, o phasišitšwe go kgonthiša gore bohle ba ipshina ka ditokelo tša Molaotheo.
Molao o kgonthiša gore basadi ba ipshina ka ditokelo le ditokologo ka go lekana, ka go sokolla diphošo tša kua morago.
Molao wa Tekatekano go tša Thwalo wa 1998, o kgonthiša gore kgethollo go tša thwalo, mošomong le go ditseno mmarakeng wa mošomo wa go hlolwa ke melao ya aparteiti e a fokotšwa.
O hlohloletša kemelo ya basadi le batho bao ba bego ba kgethollwa kgale maemong ka moka a dihlongwa tša setšhaba le tša poraebete ka go lekana.
Molao wa Tšhelete ya Hlokomelo ya Bana, wa 1998, o kgonthiša ditokelo tša ngwana go phela bophelo bja maemo ao a lekanego kgolo ya mmele, monagano, semoya le ya leago.
Molao o kgonthiša gore tšhelete ya hlokomelo ya ngwana e hwetšwa batswading goba bathong ba bangwe bao ba nago le maikarabelo a tšhelete ngwaneng.
Molao wa Ntwa ya ka Lapeng, wa 1998, o phasišitšwe go fa baefogi ba ntwa tšhireletšo ye maatla kgahlanong le tlhorišo ya ka lapeng.
Basadi ba go hlorišwa ka lapeng, bjale ba na le seo se tla kgonthišago tšhireletšo ya bona.
Molao wa Bana, wa 2005, Molaophetošwa wa Bana, wa 2007, o phasišitšwe, gare ga tše dingwe, go šireletša bana go tshwarompe, tlhokomologo, tlhorišo goba nyenyefatšo.
Mmušo o phethagaditše le go thekga ditsenogare tše dintši tša go šireletša seriti sa bomotho sa basadi le bana.
Tšhatha ya Ditokelo tša Bana e a sekasekwa leswa le go hlabollwa gore e akaretše ditlhotlo tše di tšwelelago tše bjalo ka go diriša bana go tša thobalano ya go bogelwa le go bontšha bana ditlabelo tša  thobalano ya go bogelwa.
Mmušo o arabile tlhotlo ya manyalo a go gapeletšwa a go nyadiša bana go batho ba bagolo ka tlase ga lebaka la tlwaelo ya setšo ya go bitšwa "Ukuthwala".
Mmušo o ikgafile go kgonthiša gore ditlwaelo tša setšo le tše dingwe di sepelelana le Molaotheo le molao wa maleba.
Tshepedišo ya go hlola leswa diyuniti tša maphodisa tša go ikgetha tša go šomana le melato ya ka malapeng le ya tša thobalano le melato ye mengwe ya go amana le basadi le bana e tšwela pele.
Hlolo ya diyuniti tša go ikgetha e tlo diriša bokgoni bjo bo nyakegago go hlabolla bolaodi le go otla ba melato ya kgahlanong le basadi le bana.
Ga bjale go na le Mafelo a Hlokomelo a Thuthuzela a 17 nageng ka bophara mo ditšhabeng tša go ba le melato ya godimo ya ntwa ya tša thobalano.
Mafelo ao a neelana ka ditirelo tša maphelo le tša babotlana gape le ditshepedišo tša go bega tša go šoma gabotse le dikotlo tša melato ka tikologong ya seriti le tlhokomelo ka diprofešenale tša go ba le mangwalo.
Sekhwama sa Khwetšo ya Dithoto tša Bosenyi se dirišitšwe go thuša diprotšeke tša matlafatšo ya batšwasehlabelo ba 19.
Taetšo ya Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Tlhorišo le Bosenyi ya go ba le ditirelo tša go abiwa ke mekgatlo ya go feta 1 500 ya mmušo le ya setšhaba diprofenseng ka moka e hlotšwe.
Taetšo e matlafatša e matlafatša batho go fihlelela ditirelo tše di lego gona ditikologong tša bona.
Dinolofatši tša Batšwasehlabelo di hlotšwe diteišeneng tša maphodisa tša bosenyi  bja kgoganyo ya godimo.
Go hlotšwe Dikgorotsheko tša Boikgafo tša Melato ya tša Thobalano.
Molao wa Ntwa ya ka Lapeng o neelana ka hlolo ya mekutwana.
Go na le mekutwana ye 96 ga bjale Afrika Borwa go thoma ka ye 39 ka 2001.
Ditokelo tša Tšhatha ya Batšwasehlabelo di fetolelwa go ba nnete go batšwasehlabelo ba bosenyi bja go ama tša Kgoro ya Toka ya tša Bosenyi
Tšhatha ye e akaretša Maemo a Bonnyane a Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi, ao a go dira tlhako ya semolao ya batšwasehlabelo gore ba be le ditokelo ditirelong tšeo di lebeletšwego go tšwa go Kgoro ya Toka ya tša Bosenyi.
Ka go phethagatša Tšhatha ya Batšwasehlabelo, palo ya matšatši pele go fetšwa molato wa Kgorotsheko ya Melato ya tša Thobalano a fokotšegile go tloga go 285 go fihla go 142.
Tšhatha gape ke nyako ya mmušo wa Afrika Borwa go dira mošomo wa ona wa boditšhabatšhaba go ya ka Polelo ya Ditšhaba-kopano (UN) ya Melao ya Motheo ya Batšwasehlabelo ba Bosenyi le Tirišompe ya Maatla.
Tirišano ya maemo a boditšhabatšhaba go rarolla ditlhotlo tša ntwa kgahlanong le basadi le bana.
Afrika Borwa e rometše pego ya yona ka ga tšwelopele ya phethagatšo ya Kopano ya Phetšišo ya kgethollo ya basadi go komiti ya CEDAW ya UN.
Ka (Oktobere 09) Afrika Borwa e bile monggae wa Kopano ya Ditona ya Setšhaba sa Tlhabollo Afrika Borwa(SADC) go fetša leanotiro la togamaano la ka seleteng se ka ga go gweba ka batho, kudukudu basadi le bana.
Tshepedišo ya SADC ya tša Bong le Tlhabollo e re Dinaga tše e lego Maloko a SADC di tlo phasiša molao wa go lwantšha tlhaselo ya tša bong  ka 2015
Afrika Borwa e bile monggae wa Samiti ya Dilete ya tša Toka le Bong (9–10 Nofemere 2009), ya kopanya baemedi  go tšwa dinageng tša Afrika go abelana maitemogelo le ditlwaelo tše dikaonekaone tša go fetšiša ntwa ya tša thobalano le tša bong.
Se lebelele ka thoko, lwantšha tlhorišo
<Doc04>
Setatemente sa Sephiri
Kgoro ya tša Mengwako e ikgafa go šireletša sephiri sa gago le go hlabolla theknolotši ya go gofa boitemogelo bja inthaneteng bjo maatla kudu gape bja go bolokega.
Setatemente se sa sephiri ke sa weposaete ya Kgoro ya tša Mengwako gomme se laola kgoboketšo ya tshedimošo le tirišo ya yona.
Ka go diriša weposaete ya Kgoro ya tša Mengwako, o dumela go ditlwaelo tša tshedimošo tša go hlalošwa setatementeng se.
Kgoboketšo ya Tshedimošo ya gago ya Bomotho
Kgoro ya tša Mengwako e kgoboketša tshedimošo ya go hlatha ke mong, bjalo ka aterese ya gago ya emeile, leina, aterese ya gae goba ya mošomo goba nomoro ya mogala.
Kgoro ya tša Mengwako e kgoboketša tshedimošo ya batho ba go hloka maina, yeo e sa go makatšego, go swana le khouto ya ZIP, mengwaga, bong, tše o di ratago, dikgahlego le tše o di ratago.
Go na le tshedimošo ka ga dikarolo tša khomphuthara ya gago tše di kgoboketšwago ke Kgoro ya tša Mengwako ka mokgwa wa moretha-o-itiriša.
Tshedimošo ye e ka akaretša: aterese ya gago ya IP, mohuta wa sesetšhi, maina a ditomeine, nako ya phihlelelo le diaterese tša Weposaete tša tšhupetšo.
Tshedimošo ye e dirišwa ke Kgoro ya tša Mengwako go sepediša tirelo, le go kgonthiša khwalithi ya tirelo, le go neelana ka dipalopalo tša kakaretšo mabapi le tirišo ya Weposaete ya Kgoro ya tša Mengwako.
Hle gopola gore ge o neelana thwii ka tshedimošo ya gago ya go hlathwa goba ka tshedimošo ya bomotho ya sephiri ka diboto tša melaetša ya setšhaba tša Kgoro ya tša Mengwako, tshedimošo ye e ka kgoboketšwa ya dirišwa ke batho ba bangwe.
Lemoga: Kgoro ya tša Mengwako ga e bale dikgokaganyo tša gago tša sephiri inthaneteng.
Kgoro ya tša Mengwako e go hlohleletša go sekaseka ditatemente tša sephiri tša Weposaete ye o kgethago go tswalana le yona go tšwa go Kgoro ya tša Mengwako, gore o kwešiše ka fao diweposaete tšeo di kgoboketšago, di dirišago le go abelana ka tshedimošo ya gago ka gona.
Kgoro ya tša Mengwako ga e rwale maikarabelo a ditatemente tša sephiri goba diteng tše dingwe tša Weposaete ka ntle ga Kgoro ya tša Mengwako le diweposaete tše lego tša lapa la Kgoro ya tša Mengwako.
Tirišo ya Tshedimošo ya gago ya Bomotho
Kgoro ya tša Mengwako e kgoboketša le go diriša tshedimošo ya gago ya sephiri go sepediša Weposaete ya Kgoro ya tša Mengwako le go aba ditirelo tše o di kgopetšego.
Kgoro ya tša Mengwako e diriša gape le tshedimošo ya gago ya go hlathwa ke wena go o tsebiša ka ga ditšweletšwa tše dingwe goba ditirelo tše di lego gona go Kgoro ya tša Mengwako le badirišanimmogo le yona.
Kgoro ya tša Mengwako e ka ikgokaganya le wena ka dilekanyi go dira dinyakišišo ka ga kgopolo ya gago ka ga ditirelo tša bjale goba ditirelo tše diswa tšeo di ka bago gona.
Kgoro ya tša Mengwako ga e rekiše, ga e hiriše goba go adimiša mananeo a badiriši go batho ba bangwe ba boraro .
Kgoro ya tša Mengwako e ka ikgokaganya le wena nako le nako legatong la badirišanemmogo kgwebong ka ga selo seo se ka go kgahlago.
Fao, tshedimošo ya gago ye e fapanego ya bomotho (emeile, leina, aterese, nomoro ya mogala) ga e šupetšwe go motho yo mongwe.
Go tlaleletša, Kgoro ya tša Mengwako e ka abelana tshedimošo le badirišanemmogo bao e ba tshepago go re thuša tshekatshekong ya dipalopalo, go o romela emeile, go neelana ka thekgo ya modiriši, goba go beakanya dikabo.
Batho ba bangwe ka moka ga ba dumelelwe go diriša tshedimošo ya gago ya bomotho ka ntle le go neelana ka ditirelo go Kgoro ya tša Mengwako, gape ba swanela go ba le sephiri tshedimošong.
Kgoro ya tša Mengwako ga e diriše goba go utulla tshedimošo ya bomotho ya sephiri, bjalo ka tumelo, goba mokgatlo wa dipolotiki, ntle le tumelelo ya gago.
Kgoro ya tša Mengwako e ba le rekhoto ya Diweposaete le matlakala a go etelwa ke badiriši ba rena go Kgoro ya tša Mengwako, go hwetša seo Kgoro ya tša Mengwako e tumilego ka sona.
Tshedimošo ye e dirišwa go aba diteng tša bomotho le papatšo ka go Kgoro ya tša Mengwako go badiriši bao go bonalago ba ratago taba ye itšego.
Diweposaete tša Kgoro ya tša Mengwako di tlo bololla tshedimošo ya gago ya sephiri, ntle le tsebišo, ge fela molao o nyaka seo goba ka tumelo ya gore tiro yeo e bohlokwa: (a) go latela ditaelo tša molao goba go ka tshepedišo ya molao go Kgoro ya tša Mengwako goba weposaeteng; (b) šireletša le go lwela ditokelo goba thoto ya Kgoro ya tša Dintlo; le, (c) go dira ka tlase ga maemo a boima a tšhireletšo ya sephiri sa badiriši ba Kgoro ya tša Dintlo, goba setšhaba.
Tirišo ya Dikokisana
Weposaete ya Kgoro ya tša Mengwako e diriša “dikokisana” go o thuša go dira gore boitemogelo bja gago bja inthaneteng e be bja bomotho.
Kokisana ke faele ya sengwalwa ya go bewa tisiking ya gago ke seabi sa letlakala la Weposaete.
Dikokisana di ka se dirišwe go sepediša mananeo goba go aba dibaerase khomphuthareng ya gago.
Dikokisana di abetšwe wena fela, gomme di ka balwa ke seabi sa weposaete go tomeine ya go abela wena kokisana.
Maikemišetšo a mangwe a dikokisana a motheo ke go neelana ka seka sa go o bolokela nako.
Maikemišetšo a dikokisana ke go botša seabi sa Weposaete gore o boetše letlakaleng le itšego.
Mohlala, ge o mothofatša matlakala a Kgoro ya tša Mengwako, goba o ingwadiša go Weposaeteng ya Kgoro ya tša Mengwako goba ditirelong, kokisana e thuša Kgoro ya tša Mengwako go gopola tshedimošo ya gago ye itšego ka diketelo tša go latelana.
Se se nolofatša tshepedišo ya go boloka tshedimošo ya gago ya bomotho, bjalo ka aterese ya kgokaganyo, bjalo le bjalo.
Ge o boela Weposaeteng ya Kgoro ya tša Mengwako, tshedimošo ye o abelanego ka yona e ka tšweletšwa, gore o diriše dika tša Kgoro ya tša Mengwako tše o di mothofaditšego gabonolo.
O kgona go amogela goba go gana dikokisana.
Disetšhi tša Weposaete tše dintši di amogela dikokisana ka tsela ya moretha-o-itiriša, efela o ka seta sesetšhi sa gago gore se gane dikokisana ge o nyaka.
Ge o kgetha go gana dikokisana, o ka no se kgone go itemogela ka botlalo dika tša Kgoro ya tša ditirelo tša Mengwako goba Diweposaete tše o di etelago. 
Tšhireletšo ya Tshedimošo ya gago ya Bomotho
Kgoro ya tša Mengwako e šireletša tshedimošo ya gago ya bomotho go phihlelelo yeo e sa dumelelwago, tirišo goba phatlalatšo.
Kgoro ya tša Mengwako e šireletša tshedimošo ya go hlathwa ke mong ye o abelanago ka yona go baabi ba khomphuthara ka tsela ya go laolwa, tikologo ya go šireletšega go phihlelelo ye e sa dumelelwago, tirišo goba phatlalatšo.
Ge tshedimošo ya bomotho (bjalo ka nomoro ya karata ya mokitlana) e abiwa Weposaeteng ye nngwe, e šireletšwa ke tirišo ya enkhripšene, bjalo ka tshepedišo ya Leyara ya Sokhete ya Tšhireletšo (SSL).
Diphetogo Setatementeng se
Kgoro ya tša Mengwako e tlo fela e hlabolla Setatemente se sa Sephiri go fa pego ya khamphani le ya modiriši.
Kgoro ya tša Mengwako e go hlohleletša go fela o sekaseka Setatemente gore o sedimošwe ka fao Kgoro ya tša Mengwako e šireletšago tshedimošo ka gona.
Tshedimošo ya Kgokaganyo
Kgoro ya tša Mengwako e amogela ditshwayatshwayo tša gago mabapi le Setatemente sa Sephiri.
Ge o dumela gore Kgoro ya tša Mengwako gase ya  latela Setatemente se, hle ikgokaganye le Kgoro ya tša Mengwako go webmaster@kznhousing.gov.za.
Re tlo diriša maitekelo a go kgonega a kgwebo go hwetša le go rarolla bothata.
<Doc05>
Polelo ya Molekgotlaphethiši Ebrahim Rasool Moletlong wa Keteko ya Barutwana ba Marematlou
Lehono re tlile fa go lebogiša barutwana ba marematlou ba go šoma gabotse.
Re re go bona: Le šomile gabotse! Re ikgantšha ka lena, Profense le Naga di ikgantšha ka lena, sa bohlokwa kudu ke gore le swanetše go ikgantšha ka mošomo wa lena.
Lebaka la go dira gore re hlotle boikgantšho ka nako ya go swana le ye, ke ge re gopola sebaka sa phihlelelo ka morago ga nako ye telele ya mathata le boikgafelo.
Marematlou e bothata.
Mo mengwageng ye lesome ya go feta re ile ra swanela go fetola mokgwa wa thuto go tšwa mokgweng wa aparteiti.
Re atlegile ka tswalanyo ye kgolo, lenaneothuto le tee le tlhahlobo, palo ye kgolo ya bao ba ngwalago le go tšwelela go marematlou, le go lemoga gore thuto e araba le ditlhoko tša go feta tša motho – gore ekonomi yohle e ithekgile go mabokgoni a go abiwa ke mokgwa wa thuto.
Marematlou e bothata kudu.
Baetapele ba rena bao ba kgobokanego fa Leeuwenhof ba tloga e le ba bakaone kudu kantle le pelaelo, bao ba fihleletšego tše dikaonekaone, le bao ba swanetšego ke go hwetša ditebogišo tšohle tšeo Profense ye e ka di kgonago.
Dikgopolo tša rena di ya go 71% ya setšhaba sa mengwaga ya go feta 20 seo se sa kago sa ba le thuto ya sekontari, go batamela seripa sa 80 000 bao ba fihlilego go Kreiti ya 1 le wena mengwageng ye 12 ya go feta, bao ba sego ba ngwala le tlhahlobo ka 2004 ka ge ba tlogetše sekolo gare ga sebaka, le ba bantši bao ba ngwadilego, efela ka lebaka la kgetho ya dithuto le dikreiti, ba na le disetifikeiti tša marematlou tše di kase amogelwego ke ekonomi goba thuto ya godimo.
Marematlou e bothata le go fetiša ka gobane re bona ka lena.
Setšhaba se ahlola bokamoso bja rena ka mošomo wa lena.
Tumelo ya bona ka ga bokamoso e ithekgile ka lena.
Kholofelo ya bona go bokamoso e ithekgile ka peeletšo go mokgwa wa thuto wo o lego gona ka nako ye ya keteko.
Ee, selai se segolo sa dikabotekanyetšo tša bosetšhaba le profense se ya thutong.
Ngwageng wo fela, gore re boloke thwalo ya barutiši ba 2 000 re swanetše go tloša tšhelete go mešomo ye mengwe ya profense e ye thutong.
Re swanetše go matlafatša peeletšo ya rena dikolong tša go hlaka gore ge go oketšwa dipalo, go kwewe tekatekano ya thuto ka tumelo ye kgolo bokamosong sekolong se sengwe le se sengwe sa lekheišeneng.
Sa bohlokwa kudu, Tona Dugmore le Mosupurutente-Tšenerale Swartz, re na le kgopolo e tee ya go tšweletša Leano la Didirišwa tša Botho go dumelela peeletšo yohle.
Re swanetše go tše baithuti ba marematlou ba go tia ditumelong tša bona, ba go ba le dipoelo tše dibotse, tša go swanela ekonomi, ba go tshepagalela setšhaba sa gabo bona, le go hola bomotho.
Se ke se re tlilego go se keteka lehono.
Le emela dikholofelo tše ge re aga Legae la rena Mmogo.
Re keteka diphihlelelo tša rena ka lebaka la ge le itapišitše le go šoma kudu, batswadi ba lena ba itapišitše ba le iša sekolong, gomme le setšhaba sa sa gabo lena se itapišitše ba beeletša bokamosong bja lena.
Ba bantši ba belaela mohola wa go keteka diphihlelelo tša marematlou go lebeletšwe marangrang a ona le gore e ka be e sa laetša mašeledi a mmušo wa aparteiti.
Ke wena fela o ka fenyago se ka go ikgafa ka gohle go aga Legae la Bohle, la go se be le kgethollo la go ba le tekatekano.
Se se swanetše go bonala go dikgetho tšohle tše o di dirago go tloga ga bjale go ya pele.
Go fihla ga bjale o swanetše go kgetha gore o tlo šoma go kaakang.
Setifikeiti sa gago sa marematlou se go kgontšha go tšea diphetho ka ga motho yo o nyakago go ba yena le bophelo bjo o nyakago go bo phela.
Ke a le lebogiša ebile ke re mahlatse go lena.
<Doc06>
Maikemišetšo a Bolaodi bja Projeke ya Kgokaganyo ya Mmušo ya 2010 ke go:
nolofatša phihlelelo ya maikemišetšo a kgokaganyo a maano a Mogopo wa Lefase wa FIFA wa mathomo
diriša ka gohle monyetla wo wa moswananoši go laetša le go aga botee go ya pele le boikgantšho go batho ba Afrika Borwa
tutuetša baswa ba rena
bapatša naga lefaseng
hlama moya wa kgokaganyo wa go thuša go diriša monyetla wo go oketša tlhabollo le kgodišo ya menyetla
aga kwano ya seAfrika.
Se se tlo fihlelelelwa ka:
go neelana ka boetapele le tswalano  go dikgokaganyo tša mmušo go Mogopo wa Lefase wa 2010
aga tirišanommogo ya bosetšhaba ya dikgokaganyo tša bosetšhaba le tša poraebete dikarolong tšohle, le gona go leka kopano le bakgokaganyi kontinenteng le phatlalalong, gore naga le kontinente bobedi di diriše monyetla wo wa kgokaganyo wa bophelo
dira diprojekekgolo tša dikgokaganyo tša mmušo tša go Mogopo wa Lefase wa 2010.
<Doc07>
Phetošo ya Melao ya tša Sephethephethe sa Ditseleng tša Bosetšhaba go hlabolla polokego ditseleng
POLOKWANE: Melao ya tša Sephethephethe sa Ditseleng tša Bosetšhaba e fetošitšwe.
E bitšwa Phetošo ya Bolesomešupa gomme e thomile go šoma ge e phatlalatšwa.
Kgoro ya Ditsela le Dinamelwa e tsebiša badiriši ba difatanaga ka ga diphetošo tšeo di:
Difatanaga tše diswa tšeo di ngwadišitšwego ka morago ga di 01 Agosetose 2010 di swanetše go ba le dinomoropolata tša go bofelelwa ka diphini le dikurufi.
Ge e kase tsenywe sefatanageng e swanetše go tsenywa lešakeng ya go sepelelana le SANS 973.
Phetošo e tlo fokotša bosenyi le melato ya sephethephethe sa ditseleng ka beng ba difatanaga bao ba tlošago dinomoropolata gabonolo gore ba se lotwe.
Go kase be bonolo go tloša nomoropolata wa e bušetša morago ga go senya ka ge e tla dula e nyaka go lefelwa.
Nomoropolata e dirilwe ka aluminiamo ye e lego gore e kase swe lorelore ge go bile le kotsi.
Go thoma ka di 1 Febereware 2011 batho ba go tšea dilaesense tša go otlela tša khoutu C, C1, EC goba EC1 ba kase dumelelwe go otlela sefatanaga sa go nyaka laesense ya khoutu B goba EB (ka mareo a kgale motho wa go ba le laesense ya khoutu 10, 11, 13 goba 14 a kase otlele sefatanaga sa go nyaka laesense khoutu ya 08).
Se se tlo dirwa fela ke baswari ba dilaesense ba baswa.
Palo ye kgolo ya batho ba go ithuta go otlela ba dira kgopelo ya laesense ya difatanaga tše boima gore ba se dire diteko tša go phaka ka thoko bjalo ka mohlala.
Nnete ke gore ge ba fetša go hwetša dilaesense tša difatanaga tša boima, ba otlela difatanaga tše bofefo tšeo ba sa tlwaelago go di otlela gomme ba feleletše ba hlotše dikotsi.
Go lebeletšwe gape gore baotledi ka moka bao ba nago le dilaesense tša go otlela difatanaga tše boima ba swanetše go ba le Diphemiti tša Kotlelo ya Boprofešenale, efela dipalopalo di bontšha seo se fapanego.
Se se laetša gore bakgopedi ba be ba nyaka dilaesense tša go otlela tša difatanaga tše bofefo e sego tše difatanaga tše boima.
Didirišwa tša Taolo ya Tielelo ya Taetšo ya dipase tše dinnyane  le tša magareng di tsebišwa ka tshepedišo ya setifikeiti ye e lego karolo ya teko ya maswanedi a tseleng.
Ke ya dipase tše dinyane ka moka e sego fela difatanaga tše diswa tše di sa tšwago go tšweletšwa.
Mong wa sefatanaga yo se ngwadišitšwego ka yena goba moemedi o swanetše go romela foromo ye e tladitšwego ya DSCD seteišeneng sa diteko.
Sedirišwa sa Taolo ya Tielelo ya Taetšo ke sedirišwa sa go thibela thaere gore e se tšwe mo rimong ge thaere e thunya sefatanaga se sepela.
Phetošo go Molao wa 332 e phatlaladitšwe gomme e laetša diteko tša bohlatse bja mohemo tšeo di ka dirišwago go kgoboketša dika tša bohlatse bja mohemo le setifikeiti sa go tšwa go motšweletši goba morekiši se ka dirišwa bjalo ka bohlatse melatong, ka go se tšweletša.
Phetošo ye e rata go rarolla bothata bjo bo tšweleditšwego mabapi le bomolao bja dilekanyi tša mohemo go ya ka karolo 65(7) ya Molao wa tša Sephethephethe sa Ditseleng tša Bosetšhaba, wa 1996 gomme o sepelelana le SABS 1791 gape o ka dirišwa go kgonthiša bontši bja senotagi mohemong.
Tše ke didirišwa tše di dirilwego:
“Se se direga kudu nakong ya mafelelo a ngwaga k age e thuša maiteko a rena a go lwantšha go otlela motho a nwele madila ditseleng tša rena”, a realo MEC wa Ditsela le Dinamelwa Pinky Kekana.
<Doc08>
Ditirelo tša Maphelo tša Boimana (Pele ga Pelego)
Basetsana le basadi ba go ima ba šupetšwa go ditirelo tša setswetši goba Diyuniting tša Pelego le Baoki ba go Belegiša (diMOU) mafelong a toropong, le sathalaete goba dikliniki tša mafelong a dinagamagae.
DiMOU ke diyuniti tša pelego tša go laolwa ke baoki ba go belegiša setšhabeng ba thuša balwetši ba hlokomelo ya maphelo ya motheo.
Go bohlokwa go baimana gore ba dire kgopelo ya ketelo ya bona ya mathomo kliniking pele ga dibeke tše 20 goba kgauswinyana ka morago ga fao.
Mmago ngwana o fiwa tekolo ka botlalo le dikeletšo ka ketelo ya mathomo, gape e bitšwa ketelo ya kgopelo.
Boimana bo lekolwa ka diketelo tša go latela tša ka mehla.
Maphelo a mma le ona a hlokomelwa.
O tlo elwa, gwa tšewa kgatelelo ya madi gwa lekwa le moroto wa gagwe.
Ge go sena bothata, o swanetše go boya morago ga dibeke tše pedi go hwetša dipoelo tša diteko tše di tšerwego ka ketelo ya kgopelo.
Morago ga se, o swanetše go boela kliniking dibeke tše dingwe le tše dingwe tše tshela go fihlela ka beke ya 28, gomme gwa latela beke ya 34, morago ga fao bjalo k age go laetšwa ke kliniki/mošomi wa MOU (makgaga a diketelo a ka fapana go ya ka mafelo).
Baimana ba a lekolwa ge e ba go na le kgonagalo ya kotsi maphelong a bona le a lesea. 
Basetsana ba go tšwa mahlalagading le basadi ba mengwaga ya go feta 35 bao ba imilego ba tšewa go ba ba maemo a kotsi kudu.
Se se ra gore go na le kgonagalo ya gore ba be le mathata leimong le pelegong.
Basadi ba go ima le bona ba ka bonwa ba le maemong a kotsi kudu ge ba na le kgatelelo ya madi ya godimo, histori ya mathata a ditšini, go ima gantši le ge ba belegile ka go opareišene.
Bomma bao ba bonwago ba le maemong a kotsi kudu ba šupetšwa mothalading wa dikliniki tša balwetši ba ka ntle maemong a bookelo a sekontari le a thešiari, fao go dirwago dinyakišišo le ditekolo go ya pele.
Bomma ba boimana bjo bo bonwago bo le maemong a kotsi kudu ba eletšwa go ya dikliniking tša pelego tša balwetši ba ka ntle gantši ka fao go kgonegago.
Ge o le moeti lefelong la maphelo la mathomo, o tla kgopelwa go tlatša foromo gomme o tlo bulelwa foltara.
O tle le ID ya gago, le dihlare tše o di nwago le karata ya kliniki goba ya sepetlele, ge nkile wa ngwadišwa lefelong leo.
Boimana bjo bo bonwago bo le maemong a go se be kotsi kudu bo laolwa go diMOU (diyuniti tša pelego tša go laolwa ke baoki ba go belegiša setšhabeng sa balwetši ba hlokomelo ya maphelo ya motheo) mafelong a toropong, le sathalaete le dikliniking tša dinagamagae.
Boimana bjo bo bonwago ba le maemong a kotsi kudu bo laolwa dikliniking tša balwetši ba ka ntle dipetleleng tša selete tša ditoropong le dinagamagae le dpetlelgng tša thuto ya godimo.
<Doc09>
Lenaneo la Dijo la Kopanyo
Lenaneo la Dijo la Kopanyo (INP) e ikemišeditše go hlabolla maemo a dijo a batho bohle ba go dula profenseng ya Kapa Bodikela.
O na le dilo tše dintši lenaneong le.
Phepompe ke eng?
Phepompe ke bothata bja maphelo bjo bogolo Afrika Borwa gape ke ye nngwe ya dilo tše di hlolago kudu malwetši a bana le mahu.
Go akanywa gore 30% ya bana Afrika Borwa ga ba hwetše dijo tše di lekanego mengwageng ya maphelo a bona ya mathomo.
Dijo tša gose lekane, malwetši le kgatelelo/letšhogo la monagano di hlola phepompe ka bjako.
Bohloki le hlokego ya didirišwa ke dintlhakgolo tša go ama phepompe.
INP e leka go šomana le bolwetši bja setu ka ditsela tše dintši.
Ditlaleletša-dijo tša bana
Maemong a hlokomelo ya maphelo a motheo bana ba go hlahlobiwa ba hwetšwa ba sa fepiwa gabotse (go akaretšwa bana le batho ba bagolo ba go ba le HIV le thipii) ba tlo fiwa ditlaleletša-dijo go akaretšwa le bupi bja go fothifaiwa le seno sa enetši ye ntši.
Ditlaleletša-dijo di fiwa batho bao ba hlaotšwego go ya ka mokgwa.
Bašomi ba tša maphelo le bona ba aba dikeletšo, tshedimošo le thuto ka ga dijo tša go ba le phepo le ditsela tša maphelo tša go lokiša dijo.
Borathutodijo le bona ba neelana ka ditirelo tša go kgethega setšhabeng.
Go nyantšha
Go lwantšha phepompe ngwana e sale yo monnyane bašomi ba tša maphelo ba hlohleletša basadi go nyantšha bana ba bona go fihlela ba fetša dikgwedi tše tshela gomme morago ga fao ba tšwele pele go nyantšha ba tlaleletša thomo ya dijo tša tlaleletšo go fihlela ngwana a eba le mengwaga ye mebedi.
Mekgwa ye mengwe ya go fepa e ahlahlwa le bommagobana ba go ba le HIV.
Bookelo bja Vredendal le Lefelo la Batswetši la Groote Schuur ke Maokelo a go Šoma ka Masea profenseng go ya ka Thomo ya Bookelo.
Tekolo ya kgolo
Bana bohle ba phela ba kalwa bjalo ka karolo ya lenaneo la go lekola kgolo, go bona ge eba ngwana o a gola.
Boima bo tsenywa Karateng ya Tsela ya go ya Bophelong.
Dihlola phokotšo ya boima tše bjalo ka malwetši a go fetela, tlhokego ya dijo ka gae le go hlokomologa ngwana di a lebelelwa.
Malwetši a go fetela a bapala karolo ye kgolo go phepompe gomme malwetši a alafša maemong a tlhokomelo ya maphelo a motheo.
Letšhogo le amana kudu le maphelo a tikologo a go se be gabotse (tshwamare le kabo ya meetse) le dijo tše e sego tša phepo leseeng, gomme la ba bokoa go letšhologo le kotsi le la sebaka se setelele.
Go fetšiša bohloki
Malapa a go hloka a hlaolwa gomme a šupetšwa go le lengwe la mananeo a go fediša bohloki a mmušo.
Tšhireletšo ya dijo tša ka malapeng e rarollwa makaleng a go kopanywa gomme ditsenogare tša maleba le thekgo e a abiwa.
Ditlaleletšo tša divitamine
Go laola malwetši a maekhronyutriense ke karolo ye bohlokwa ya tirelo.
Maekhronyutriense ke dilo tša tlhago tše bjalo ka divitamine le minerale, tša go hwetšwa ka bonnyane dijong gomme di bohlokwa go tlhokomelo ye botse ya maphelo.
INP e nea bana bao ba nepišitšwego tlaleletšo ya Vitamine A.
Bana ba go hloka Vitamine A ba ba bofefo, ga ba gole gabotse gomme ba ka fetelwa ke malwetši ba hlokofala.
Hlokego ya Vitamine A e senya mahlo gomme ke ye nngwe ya dilo tša go hlola bofofu kudu mo baneng.
Bana ba go belegwa ba le bofefo ba fiwa pilisi ya Vitamine A, gomme e thuša mašole a mmele ya thuša kgolong ya ngwana.
Masea a dikgwedi tše 6-11 a fiwa lehwana le tee la Vitamine A (100 000 IU) go thibela gore a se lwale kudu.
Bana ba dikgwedi tše 12 go ya go mengwaga ye mehlano ba fiwa 200 000 IU ka dikgwedi tše 12 gomme morago ga fao ba fiwa 200 000 IU dikgwedi tše dingwe le tše dingwe tše tshela go fihlela ba e ba le mengwaga ye mehlano.
Vitamine A ya tlaleletšo e fiwa bana ba go ba le phepompe kudu, goba ba go tsenwa ke malwetši a go fetela gantši a bjalo ka letšhologo, mmoko le HIV.
Twantšho ya diboko
Mmele wa bofefo baneng o ka hlolwa gape ke go ba le diboko gomme a ka alafiwa kliniking ka sehlare sa go bolaya diboko.
Dikeletšo ka ga dijo maemong a itšego
Thuto ya tša dijo, tshedimošo le dikeletšo di fiwa batho bao nkilego ba ba le strouko, ba kgatelelo ya madi ya godimo, haephathenšene, bolwetši bja swikiri, HIV/AIDS le Thipii maemong ohle a hlokomelo.
Lenaneo la phepo dikolong tša phoraemari
Lenaneo la Phepo Dikolong tša Phoraemari le mo dikolong tše di hlathilwego tša ekonoming ya gare.
Disekimo tše di sepedišwa ka mohlakanelwa le Kgoro ya Thuto.
Mmušo wa profense o nyaka go fihlelela bana ba 125, 000 ka lenaneo la phepo dikolong tša phoraemari tše 847 profenseng ka 2004.
Dihlongwa tša dijo
INP e bapala karolo hlokomelong ya badiriši ka tirelo ya dijo go neelana ka dijo tša phepo.
Ditaelo:
Bao ba etelago kliniki/bookelo bja sekontari goba bja thešiari la mathomo ba tlo kgopelwa go tlatša foromo gomme molwetši a bulelwa faele.
Etla le ID.
Go tlo nyakega lengwalo la tšhupetšo go tšwa kliniking ge o etela bookelo.
Bookelo bo tlo kgopela setankana sa moputso sa bjale/ tekolo ya ditseno (IRP5).
Etla le karata ya gago ya bookelo ge nkile wa ngwadišwa bookelong.
<Doc10>
Polelo ka Motlatša-Tona wa Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba, Mna Ntopile Kganyago, LP, ka tiragalo ya tlhomo ya mathomo ya setšhaba ya Lenaneo la Bokagare bja Toropo ya Tshwane, Moago wa Panka ya Resefe ya Afrika Borwa, Tshwane
Bahlankedi ba bangwe ba mmušo ba bagolwane
Basadi le banna ba tša diphatlalatši
Baeti ba go fapanafapana
Sephetho sa go tšewa ke Khabinete ka 1997 go hlohleletša dikgoro tša mmušo wa bosetšhaba go dira gore bokagare bja toropo ya Tshwane e be legae la bona la samaruri ke taetšo ya ponelopele ye kgolo; nakong ya pele le gona bjale.
Ditlamorago ke leano la go beakanywa gabotse go tswalanya hlabolla ya ditoropo tša bona go latela boipiletšo bja mmušo bja go tsošološa metsesetoropong le tlhabollo ye nngwe ya sekgoba ya go godiša ditlwaelo tša bolaodi bja taolo ya toropong tša go araba ditokelo tša botho, mafelo a kamogelo, tlhabollo ya ekonomi le kopanyo ya leago.
Lehono ge re foša leswika la mathomo la go fihlelela ponelopele, re keteka le leeto le re le sepetšego go fihla ga bjale.
Ditherišano tše tseneletšego tšeo ka mehla di bago le dipoledišano tše tseneletšego ka go lekana ka ga ditlhoko le dikgetho tša dikgoro tša mmušo mabapi le tikologo ga se tša palediša maikemišetšo a rena, e lego go hlabolla tikologo ya mošomo ya dikgoro tša mmušo ka gare ga toropo ya Tshwane.
Gape re hloka go tšea karolo go tsošološo le tlhabollo ya bokagare ga toropo.
Maikemišetšo a mangwe ao a lego bohlokwa kudu a akaretša phegelelo ya go goka peeletšo go lekala la poraebete, tlhabollo ya seswantšho sa Tshwane bjalo ka mošate wa motsesetoropo wa bohlokwa Afrika le go godiša matlafatšo ya ekonomi ya bathobaso.
Mmušo ke mong wa thoto o mogolo gape ke moetapele yo mongwe wa babeeletši bophelong bja ekonomi ya mmušo wa selegae kudu ka go dimetro tša Johannesburg le Tshwane go la Gauteng.
Dikgoro di nyaka diofisi tša go šomela go aba ditirelo tša setšhaba e le ge o phethagatša mošomo wa tšona.
Go a tsebega gore maemo a meago e mentši ya mmušo e legorong la botse e sego la botse ka go fetiša go ya ka maemo a yona
Dimpšhafatšo, ditlhabollo e ditokišo go tlo eta pele ditshenyagalelo gwa ama karolo ya BEE ya Projeke ya Bokagare bja Toropo ya Tshwane.
Ngwaga ka ngwaga mmušo wa bosetšhaba ka Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba o diriša tšhelete ya go feta dipilione tše pedi (R2 pilione) go lefela go hiriša le ditefelo tše dingwe tša go amega tša bolaodi bja thoto tše bjalo ka direiti le ditirelo, nageng ka bophara, lekaleng la poraebete le la mmušo wa selegae bjalo ka baholwa.
Ke bengditseka ba go swanela go etelela pele tshepedišo ya tsošološo ya bokagare bja toropo ya Tshwane, ka go tšea karolo ga Mmušo wa Profense ya Gauteng go diprojekekgolo tša peeletšo go ya ka Etšensi ya Tlhabollo ya Ekonomi ya Gauteng (GEDA).
Ka kamano ya Lenaneo la Bokagare bja Toropo ya Tshwane, leo ga bjale le tsebjago e le "Re Kgabiša Tshwane" ka hlogo ya “Lefelo le le Kaone la Mošomo”, nepišo e kudu mo bathong (bašomi ba mmušo le setšhaba), go swana le sekgobeng seo ba lego go sona ge go abiwa le go amogelwa ditirelo tša setšhaba tše bohlokwa.
Mopresidente, Thabo Mbeki, ge a tsebiša Lenaneo la Tiro la 2004, o laetše Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba le ya Ditirelo tša Setšhaba le Tshepedišo go ete pele projeke mmogo go hlabolla tikologo ya mošomo wa dikgoro tša mmušo le bašomi ba mmušo.
Mafarahlahla a setšhaba ke entšeni ya kabo ya ditirelo gomme bašomi ba mmušo ke makhura a entšeni a go dira gore e dume ka maatla ka phethagalo.
Ka nako ya legato la projeke la tekolo ya ditlhoko, bašomi ba bantši ba mmušo bao go ikgokagantšwego le bona ba gateletše bohlokwa bja go ba le mafelo a mošomo a botse ka go fetiša, a go swanela mošomo wa bona gomme go akaretšwa bokagare le bokantle gomme ke ka fao go hlokegago gore re dirišane le Tshwane Metro, yeo e rwelego maikarabelo a dikarolo tše dintši tša bolaodi bja toropong bjalo ka sephethephethe, nako, tšhireletšo, polokego le asethethiki.
E re ke tšee sebaka se go leboga bolaodi le boetapele bja Tshwane ka ponelopele ya bona ge ba amogela projeke ye ka go e lebanya le Mananeo a bona a Tlhabollo ya Kopanyo.
Nnete ke gore Memorantamo wa Kwešišo (MOU) wo e tlo tsenago e se kgale lehono magareng ga Kgoro ya bosetšhaba ya Mešomo ya Setšhaba le Metro ya Toropo ya Tshwane, ke kgonthišo ya go hwetša kwano ya go thoma.
Ke polelo goba maikemišetšo a go dirišana ka ga dithomo le diprojeke tša go hola dikgoro tše pedi.
Molaetša wa rena go wena lehono ke gore “mošomo o thomile” gomme mengwaga ye lesome yeo e latelago go tlo bonwa go thušwa ka tšhelete ya diranta tše dipilione tša go feta tše seswai (R8 pilione) ka mmušo wa bosetšhaba le lekala la poraebete ka dikabotekanyetšo, kaonafatšo ya khirišo le ditirišanommogo-tša-poraebete-tša-setšhaba.
Go ya Bolaodi bja Lenaneo, go hlamilwe Komiti ya go Eta Pele magareng ga Kgoro ya Ditirelo tša Setšhaba le Tshepedišo, Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba, Matlotlo a Setšhaba le Toropo ya Tshwane.
Gare ga tše dingwe Komiti e tlo eta pele lenaneo, ya laola le go lekola phethagatšo, ya fetša leano la tšhelete le go kgonthiša phethagatšo ya go rulaganywa.
Kgoro e thwetše Mna Dumisani Dlamini bjalo ka Motlatša-Molaodi-Kakaretšo wa go lebelela taolo ya lenaneo lohle.
Ke a leboga.
<Doc11>
Mohlomphegi Seboledi, Mohlomphegi Molekgotlaphethiši, Badirišanemmogo Khabineteng, Maloko a Ngwako, Baeng ba go hlomphega baofisiri ba kgoro ya mengwako, maloko a diphatlalatši le setšhaba sohle, ke a le dumediša.
Basadi le banna, mantšu ao a lebeletše dipolotiki tša Afrika Borwa, kudu ka Kapa Bodikela.
Go sa ye le gore batho ba naga ye ba go ikgafa le go rata tšwelopele  ba šoma ka thata bjang mošomo o mobotse wo o dirilwego ke, maikemišetšo a batho ba bangwe ke go dula ba nyenyefatša mošomo o mobotse wa go dirwa ke mmušo wo wa go hlokomela ka nako ye nnyane ye o bilego ofising.
Basadi le banna, ba ngangišane gore tša mengwako ke eng, efela ntumelele go o fa hlalošo ye nngwe.
Go nna, tša mengwako gase fela ka ga mokutwana.
Ke ka ga batho ge ba tšea maikarabelo a go hlokomela tikologo ya bona go ya go ile le go beakanya bokamoso bja bjona.
Ke ka ga go hlama ditšhaba tše go kgonegago gore di hlokomelwe le go hlokomela ditikologo tša go phela tša go ya go ile
Ke ka ga bohumi bja botee ka ditirišanommogo magareng ga lekala la poraebete, lekala la setšhaba, Mekgatlo ye e Sego ya Mmušo, efela gagolo, ditšhaba.
Tša mengwako go nna di hlalošwa bokaone bjalo ka tshepedišo, ye e amago go beakanya le batho go na le go beakanyetša batho.
Tša mengwako go ya kamego ya Afrika Borwa gase setšweletšwa fela, gape ke tshepedišo ya go thewa go melao ya temokrasi ya go lwelwa ke batho ba naga ye ka bothata.
Ke tshepedišo ya go theeletša batho, ya dumelela batho go diriša tokelo ya bona ya temokrasi ya go kgetha mohuta wa ngwako le fao ba nyakago go agelwa gona.
Ka fao, ga go se se tlošago bomotho mothong le go se šome ka tsela ya temokrasi go swana le go tima batho tokelo ya bona ya motheo ya kgetho.
Gose swane le mmušo wa aparteiti, bjalo ka molwelaleago, batho ba gare ga ponelopele ya ka ya kabo ya mengwako le maano.
Basadi le banna, ke thabetše go le abela polelo ya ka ya kabotekanyetšo ya bobedi mosegareng wa lehono bjalo ka Tona ya tša Mengwako Profenseng.
Ke thabišwa gape ke gore ke abelana polelo ye ya kabotekanyetšo letšatši pele ga Mengwaga ye 10 ya temokrasi ya rena.
Go na le bohlatse bja go tia gore mmušo wa go etwa pele ke ANC o fihleletše  tše dintši ka tlase ga mengwaga ye lesome ya pušo ya temokrasi go feta dinaga tšohle lefaseng ka bophara.
Re šomile – Re fihleletše.
Ka dipalo, go menyetla ya mengwako ye 1.4 milione ya go abja ke mmušo, ke a ikgantšha go tsebia gore profense ya rena mo mengwageng ye senyane ya go feta e abile diyuniti tše 167 000, e lego 11% ya khekhe ya bosetšhaba.
Nna ke bona se e le mošomo o mobotse kudu kudu wa go se bapetšwe.
Ke rata go bolela gape gore ngwaga wa go feta o bile le ditlhotlo tše dintši tšeo di amilego kabo ya mengwako gampe nageng ka bophara, kudu ka profenseng.
Ditlhotlo tše hlotšwe tsebišo ya melawana ya dipholisi tše diswa le mekgwa ye bjalo ka tšhelete ya baholegi e lego R2 479 le tlhagišo ya Sekimo sa Waranti ya Lekgotla la Boingwadišo bja Baagi ba Dintlo go dintlo tše di hwetšago thušo ya tšhelete go tšwa mmušong.
Mekgwa ye gase ya go lepološa kabo efela ya go kgonthiša gore batho ba rena ba amogela mengwako ya go se ture ya khwalithi.
Thuto ye re ithutago yona ge re phethagatša dipholisi tše e lepološitše kabo.
Sa go thatafatša dilo kudu e bile gore kgoro ya ka e be e šomile dikgwedi tše senyane ntle le Molaodi-Mogolo.
Se se amile tšwelepelo kudu ka tsela ye mpe.
Ke thwetše Mna Seth Maqethuka, yo a belegwego le go gola mo Kapa, wa go ba le maitemogelo a mmušo wa selegae le wa bosetšhaba, yo ke ratago go mo lebogiša le go mo amogela le ge ke dirile seo gantši.
Le ka gare ga ditlhotlo le mathata, ke ikgantšha go tsebiša batho ba rena gore kgoro ya ka e kgonne go diriša R348 milione, ye e lego 92% ya kabo ya mengwako ya Kapa Bodikela.
Diprofense tše dingwe di paletšwe ke go diriša le ge e ka ba 52% ya kabotekanyetšo.
Se se hlotše tumelelo ya thušo ya tšhelete ye e lekanago 25 000.
Malapa a mantši a tlo hwetša monyetla wa go ipshina ka dienywa tša temokrasi ya rena.
Se basadi le banna, se emetše koketšo ye bohlokwa ya diyuniti tše 3000 go bapetšwa le ngwaga wa go feta.
Bjale, ke tlo rata go bolela ka ga karolo ye bohlokwa ya go bapalwa ke memasepala profenseng ya rena.
Ntle le boikgafo bja bona le mošomo o mobotse, re be re kase kgone go diriša tšhelete.
Go swana le seo, ke rata go lebogiša Toropokgolo ya Kapa ge e dirišitše tekano ya 70% ya kabotekanyetšo.
Ga ke lebale le baofisiri ba ka ka mošomo o mogolo wo ba o dirilego le go tšea karolo go ponelopele ya rena ya go nea setšhaba mengwako.
Basadi le banna, ke tla be ke sa šomane gabotse le letswalo la ka ge ke bolela ka tše di botse fela tshepedišong ya kabo ya mengwako.
Go na le dikgoba tšeo di sa lego gona tshepedišong ya rena ya kabo.
Go fihla ga bjale, re sa nyaka go hlabolla dikarolo tše di latelago tše boima:
Bontši bja mengwako ya rena ga e sepelelane le phetogo ya pholisi – go tloga go mengwako ye mentši go ya go ya khwalithi.
Re sa hloka go fetola tshepedišo ya kabo ya mengwako go tloga go yela ya go neelana ka mokutwana go ya go ya go hlama bodulabatho bja go hlokomelega.
Re swanetše go fetoša go tšea karolo ga baholegi go tloga go go tšea karolo ka gose tsaroge phoka go ya go go tšea karolo ka go thakgoga.
Re swanetše go fetoša megopolo ya batho ba rena gore ba thome go bona mengwako ya go ba le thušo ya tšhelete go tšwa mmušong e se fela ditšweletšwa efela dithoto.
<Doc12>
MEŠOMO YA SEPHODISA SA LEKALA
E bile kimollo ye kgolo go mma le ngwana ge James Busakwe wa go ba le matšatši a 16 a kopanywa gape le mmagwe wa madi ka di 7 Aporele 2006.
Bothata bo thomile ge mmago James  a fihla Bookelong bja Klerksdorp ka di 6 Aporele go etela morwa wa gagwe, gomme mooki a lemoga gore ngwana o filwe mosadi o mongwe, yo a bego a re ke yena mmago ngwana maabane.
Morago ga go mo hwetša, baoki ba ile ba tsebiša Seteišene sa Maphodisa sa Kanana ka ge mosadi yo a tšerego James a file aterese ya Kanana.
Aterese e nyakilwe gomme ya se hwetšwe.
Atereseng yeo go be go sa tsebje motho wa maina goba tlhalošo yeo.
Mathapama a 6 Aporele, CPF ya Kanana e ile ya ba le kopano.
Mokhomišinare wa nakwana wa seteišene wa tsebiša kopano ka ga ngwana wa go utswiwa gomme a kgopela bohle go bula mahlo le ditsebe ka dinako tšohle.
Bošegong bjoo ka 23:00, yo mongwe wa maloko a setšhaba o ile a leletša maphodisa ka tshedimošo ya gore mosadi wa go dula lekaleng la gagwe, yo a se a bonwago a imile o na le lesea la mošemane.
Maphodisa a latetše tshedimošo yeo gomme a hwetša mosadi le ngwana.
Bašomi ba bookelong ba biditšwe gomme ngwana a hlathiwa, le yena mosadi wa go mo utswa bookelong.
Bohlatse bja mehutahuta, go akaretšwa le leseka la plastiki la bookelong, bo hweditšwe ngwakong wa mogononelwa.
Mosadi o ile a swarwa gomme ngwana wa go se ntšhwe kotsi a bušetšwa bookelong, fao a kopantšwego le mmagwe wa madi mesong ya go latela.
Ditiro tša maloko a setšhaba a go hwetša ngwana di swanetše go tumišwa, ka ge di bontšhitše bohlokwa bja Sephodisa sa Setšhaba.
Bohlokwa bja Sephodisa sa Lekala sa go phethagatšwa le go hlokomelwa gabotse, bo se nyatšwe.
Tšwelang pele ka mošomo o mobotse, Kanana CPF!
Thobela Mohumagadi
Ke nagana gore e bile mahlatse gore ke fete seteišeneng sa maphodisa sa Mondeor, gomme ke kopane le Jenale ya gago ya SAPS.
Ke nagana gore e phatlalatšwa gatee mo kgweding, gomme ke ipshinne ka go e bala.
Nna le mosadi wa ka re fetša go thoma kgwebo ye mpsha gomme re nyaka go laletša batho bohle, goba bašomi ba gago ge ba le tikologong ya rena, ba tsene ba nwe komiki ya kofi goba teye gomme ke holofela gore ba tlo hwetša le pisikiti goba tše pedi.
Bjalo ka g eke dumela gore o tla kwešiša, kgwebo ye mpsha ga e bonolo gape e na le mošomo o montši e nyaka le tšhelete ye ntši.
Le ge go le bjalo, re sa dumela gore sephodisa le dikgoro tše dingwe tša go phethagatša molao di bohlokwa kudu go badudi ka moka ba Afrika Borwa.
Se ke se sennyane se re ratago go le fa sona go le leboga ka seo le se dirilego go kgonthiša gore, badudi, ba tšwela pele ka maphelo a bona a letšatši ka letšatši.
Re lebeletše go kwa go tšwa, goba bokaone, go bona ba bangwe ba bašomi ba gago ka yunifomo, ba tsena ka lebenkeleng la rena le lennyane, gomme ra ba tseba bokaone.
Ke sa le leboga gape, baphethagatši ba molao Afrika ba Borwa, ka mošomo wa lena o mogolo le boikgafo bja go goredira Afrika Borwa e dule e bolokegile.
Mangwalo a dinnete, a makopana a ka fekesetšwa goba a emeilelwa go Mohlakiši.
Re na le tokelo ye go hlakiša goba go fokotša mangwalo.
<Doc13>
BOIPILETŠO GORE GO DIRWE SE SENGWE
Ka di 14 June 2007, se sengwe sa dingwalwa tša Tšenale ya Inthaneteng ya SAPS (www.sapsjournalon-line.gov.za) di hlaloša ka fao maphodisa a mabedi a Karolo ya Tlhathollo ya Difatanaga ya Welkom ba swerwego ka lebaka la bomenetša le bofora.
Go begilwe gore bobedi bja bona, mosupritente le mohlahlobi, ba rekišitše difatanaga tše di hweditšwego e maphodisa, e le ge ba ikhola.
Bagonenelwa bao ka bobedi ba tšweletše kgorotshekong ka di 12 June gomme molato o fetišeditšwe go di 12 Agosetose 2007.
Ka morago ga letšatši le tee, ka di 15 June 2007, hlogotaba ya News 24 ya re: “Maphodisa a mabedi a be a utswa a itlhamile”.
Fa konstabole wa moithuti le mohlahlobi ba hlasetše lebenkele la diaparo kua Marble Hall, ba utswa tšhelete, marokgo le hempe.
Bomenetša bo swanetše go fihla mafelelong ka sephodiseng.
Le ge bontši bja rena re tshepagala, re le badudi ba go šoma kudu, maphodisa a mmalwa a laetša gose ihlomphe le go se hlomphe yunifomo goba Molao wa Maitshwaro wa Maphodisa.
Ke nako ya gore go ntšhwe basenyi mo sephodiseng.
Gomme bjale o ka thuša go ntšha maphodisa a bomenetša ka go ba bega nomorong ya bosenyi ye mpšha.
Mohlokaina!
Ge o belaela gore yo mongwe ba badirišanimmogo le wena o na le maikemišetšo a mabe, goba ge o tseba motho yo mongwe yo bjalo, e ka ba maphodisa, maloko a lapa, badirišanimmogo, baagišane goba batho ba o sa ba tsebego, bao ba dirago ditiro tša bosenyi, se o swanetšego go se dira, ke go romela SMS go 32211.
Ke nomoro ye mpsha ya mogala wa bosenyi ya bosetšhaba ya go thoma ke Premidea kua Sandton.
O ka romela SMS go 32211 (ka R1 e tee) goba wa ya go www.crime-line.co.za.
Bangwadi ba tshedimošo ba emetše go fetiša tshedimošo go maphodisa, gome ba šomane le yona ka bjako!
Sa go thabiša ke gore o tla ba hlokaina.
Bjale o na le maatla a go thuša go lweša bosenyi ntle le go ipea kotsing.
Maitekelo a Primedia e tshepiša go se boele morago.
Yusuf Abramjee, Mokgohlaganyi wa Protšeke ya go Lwantšha Bosenyi ya Primedia o rile: "Ga re nyake leina la gago le aterese ka ntle le ge o ithaopa go re fa tšona gomme ga go hlokege ditatemente goba go tšwelela kgorotshekong. 
Re nyaka fela tshedimošo ka ga basenyi gore maphodisa a tšee magato.
Lesolo le le leswa la go lwantšha bosenyi, la di milionemilione tša diranta le thomilwe ke Primedia kua Sandton ka di 7 June 2007. 
Le theilwe go mokgwa wa Bathibela-Bosenyi wa Boditšhabatšhaba.
Bathibela-Bosenyi e thomile kua Albuquerque, New Mexico, ka Setemere 1976.
Ke tirišanommogo magareng ga setšhaba, ba tša kgašo le dietšensi tša go matlafatša molao gomme e akanyeditšwe go fediša bosenyi le go dira gore badudi ba dule ba bolokegile
Lehono go na le mananeo a 1 200 a Bathibela-Bosenyi lefaseng gomme ba šoma dinageng tše 20 ba diriša tshedimošo ya go tšwa setšhabeng go thuša go lweša bosenyi.
Go ya CEO ya Primedia Ltd, Mna William Kirsh, mananeo a a thušitše gore go swarwe basenyi ba 600 000!
Seo maphodisa ohle a swanetšego go se tseba ka lesolo le la go lwantšha bosenyi, ke gore le na le thekgo ya Tona ya Polokego le Tšhireletšo, Mna Charles Nqakula le Mokhomišanare wa Bosetšhaba wa SAPS, Mokhomišinare Jackie Selebi.
Mokhomišinare Jackie Selebi o tshepišitše gore “bjalo ka mokgatlo, re tla dira ka gohle gore protšeke ye e šome”.
Potšišo ke gore o ya go dira eng ka seo?
Go nyakega thekgo ya bohle, e sego fela go araba ka nako yeo ge o hwetša tshedimošo go tšwa lefelong la mogala wa bosenyi, efela le go bapatša thomo ye mo o kgonago.
Botša batho, diCPF, dikolo, lapa la gago le bagwera ka ga thomo ye.
Kgonthiša gore ba kwešiša gore lesolo le e tshepiša gore ga go na go boela morago, gore ba tlo dula e le bohlokaina go sa ye le gore go direga eng.
Gopola gore nomoro ye ga se ya tšhoganetšo.
Batho ba swanetše gore ba bege mabaka a tšhoganetšo go 10111 goba diteišeneng tša maphodisa tša kgauswi.
Ka lesolo le la go lwantšha bosenyi ba diphatlalatši ba diphatlalatši ba katološitše seatla sa maphodisa.
Ba nyaka go re thuša go dira gore Afrika Borwa e be lefelo la go bolokega go bohle.
Ge go thongwa mogala wa bosenyi, John Robbie, moswara-lenaneo la mesong go Talk Radio 702, o file SAPS metšhene ya 65 ID Tool.
Mna Robbie o kgopetše batheeletši moyeng gore ba dire tshepišo go metšhene ye ya Sedirišwa sa ID.
Lebenkele la metšhene, Face Technology, le lona le fokoditše ditheko tša metšhene, go kgontšha dikhamphani tšeo mathomong di bego di tshepišitše tšhelete ya go bonala ya motšhene o tee go reka ye mebedi.
Primedia le John Robbie gase bona fela bao ba thušago maphodisa go lwantšha bosenyi.
Bala kanegelo efe goba efe ya katlego ka Tšenaleng ya maphodisa goba go Tšenale ya Inthaneteng ya SAPS  gomme o tlo bona ka fao melato e rarolotšwego ka gona ka thušo ya maloko a setšhaba.
Ka go ba le lesolo le la go lwantšha bosenyi, basenyi, go akaretšwa le ba bomenetša ba mmalwa mo mošomong, ba tlo tseba selo setee … matšatši a bona a badilwe.
<Doc14>
Tumelelo ya Moabi wa tirelo ya ETQA.
Ditirelo tša Mmušo Afrika Borwa
Kgopelo ya tumelelo ya go ba moabi wa thuto le tlhahlo
Tlhalošo
Melao ya go ama mekgatlo ya Kgonthišo ya Khwalithi ya Thuto le Tlhahlo (ETQA) ka tlase ga Bolaodi bja Mangwalo a Dithuto Afrika Borwa (SAQA) e nyaka gore baabi ba thuto le tlhahlo ba dire kgopelo ya tumelelo go ETQA.
Go hwetša tumelelo, baabi ba thuto le tlhahlo ba swanetše go ingwadiša go ya ka molao wa gona.
Molao wa go amana le Thuto ya Godimo le Thuto ya Katološo o nyaka gore baabi bohle ba thuto le tlhahlo ba go abelana ka mangwalo a dithuto ka botlalo ba ingwadiše go Kgoro ya Thuto.
Moabi wa thuto le tlhahlo o swanetše go aba maemo a yuniti le/goba mangwalo a dithuto a go wela ka go karolo ya nepišokgolo ya mokgatlo wa Kgonthišo ya Khwalithi ya Thuto le Tlhahlo (ETQA) wa Thuto ya Lekala le Bolaodi bja Thuto (SETA) goba Mokgatlo wa Profešenale.
Dinyakwa tša go hwetša tumelelo
* Dinyakwa tša go hwetša tumelelo di ka gare ga tokomane ya go bitšwa Mokgwa le Methaladitlhahlo ya Baabi gomme e hwetšwa weposaeteng ya SAQA.
* Mananeo (le/goba ditekolo) a go abiwa ke moabi wa thuto le tlhahlo a fediša maemo a yuniti le/goba mangwalo a dithuto a go ngwadišwa go Tlhako ya Mangwalo a Dithuto a Bosetšhaba.
* Lenaeothuto (moakanyetšo, diteng le didirišwa tša thuto) e sepelelana le maemo a yuniti le/goba mangwalo a dithuto.
Go na le bašomi ba go ba le mangwalo a maleba (banolofatši le balekodi ba go ngwadišwa).
* Baithuti ba fihlelela ditirelo tša thekgo tša go ithuta tše di lekanego.
* Mekgwa ya kelo le didirišwa tše di dirišitšwego go ela dinyakwa tša maemo a yuniti le/goba mangwalo a dithuto di lokile, ke tša kgonthe gape di a tshepagala ebile di dirišwa go hlabolla go ithuta.
Magato ao a swanetšego go latelwa
* Romela lengwalo la maikemišetšo a gago a go hwetša tumelelo ya go ba moabi wa thuto le tlhahlo go ETQA ya maleba.
* Romela foromo ya tekolo-ya-mong le ya kgopelo go ETQA.
* Ge o sa fiwa tumelelo gomme o nagana gore ga wa ba le tshepedišo ya go loka, o na le tokelo ya go dira boipelaetšo.
* Lenaneo la diETQA le dintlha tša kgokaganyo di gona weposaeteng ya SAQA.
Go ka tšea sebaka sa dikgwedi tše 6.
Tirelo ye ke mahala.
Diforomo tše o swanetšego go di tlatša
Diforomo tša kgopelo ya tumelelo ya moabi le ditokomane tše di tswalanego di ka hwetšwa go ETQA ya maleba.
Dintlha tša kgokaganyo – Hle, dira kgetho:
