<Doc01>
Boemedi bja  Tšhireletšo ya Setšhaba bja Afrika Borwa
Lengwalotumelelo la Tlhokomelo ya Bareki
Re a go amogela go Tšhata ya Bareki ya rena
Re nyaka gore wena, moreki wa rena, o re ahlole go ya ka boemo bja tirelo bjoo re bo beago ka go lengwalotumelelo le.
Re tla go swara ka tlhompho le go go fa tirelo ye botse go ya ka theo ya BATHO PELE.
Bjalo ka karolo ya boikarabelo bja rena  re ikgafela go fa tirelo ya maemo a godimodimo, go go fa tshedimošo, keletšo le thušo tše di  nepegilego go ditirelo tša rena ka moka.
Morero wa Lengwalotumelelo
Lengwalotumelelo le le go tsebiša ka ga maemo a tirelo ao o ka a letelago go Boemedi bja Tšhireletšo ya Setšhaba bja Afrika Borwa (SASSA).
SASSA ke katološo ya letsogo la phihlišo la mmušo leo le laolago phihlišo ya mphiwafela go badudi ba Afrika Borwa.
Re a ikgafela
Go sepediša ditirelo tša tšhireletšo ya leago tša boleng, ka tsheketšo ye kgolo gape ka bokgoni  ka go diriša mekgwa ye  mekaonekaone  .
Seo o ka se letelago go rena
Tšweletšopele le tšhireletšo ya tlhompho ya motho, Potego, Botshepegi, Tlhokatlhaolo, Go se ute selo  le Toka.
Boemeding ka moka bja  Tšhireletšo ya Setšhaba bja Afrika Borwa, re tla
Go fa tshedimošo le keletšo ka ga mphiwafela ka moka wo o ka dirago kgopelo ya wona.
Go šupetša diinstitšhušene tše dingwe tšeo di tla hlokomelago dinyakwa tša gago.
Go thuša go tlatša difomo tša rena le go dira kgopelo ya mphiwafela.
Boloka tshedimošo ye o re fago  yona e le sephiri.
Ka mehla re tla tshegetša Molaotheo wa Afrika Borwa, melao yeo e laolago tirelo ya setšhaba le khouto ya maitshwaro ya tirelo ya setšhaba.
Go go direla ka leleme la gago la boikgethelo.
Šoma mmogo le batho bao re ba direlago le ba bangwe bao ba nago le kgahlego.
Re tla phegelela kaonafatšo ye e sa kgaotšego ya kabo ya tirelo gore re fihlelele ditetelo tša gago.
Go ikgokaganya le rena
Nako efe goba efe ge o ikgokaganya le rena ka sebele, ka mogala, ka lengwalo goba ka emeile tše di latelago di tla diragala:
Moemedi wa tirelo ya bareki yo o rerišanago le yena o tla itsebiša go wena.
Malebana le dipotšišo  ka mogala le ge o tlile ka sebele, re tla rarolla pelaelo ya gago le semeetseng.
Ge re ka se e rarolle le semeetseng re tla fa mabaka le go tsebiša moreki gore a letele phetolo neng.
Re tla go fa nomoro ya boitšhupo gore o kgone go latešiša pelaelo ya gago.
Re tla araba gore re amogetše kgokagano efe goba efe ye o e romelago gape re tla araba pelaelo nakong ya matšatši a 7 a mošomo.
Ge re ka se go arabe nakong ya matšatši a 7 a mošomo, re tla go botša lebaka le gore o letele phetolo neng.
Re tla leka go rarolla pelaelo ya gago nakong ya matšatši a 21 a mošomo.
Ge o re letšetša mogala, re ikemišeditše go araba mogala wa gago ka bjako ka mo go ka kgonagalago ka leleme la semmušo la gago la boikgethelo.
Re tla ikgokaganya le wena ka lengwalo ka ga sephetho sefe goba sefe ka ga mphiwafela wa gago.
Diofising tša SASSA
Ge o fihla go ye nngwe ya diofisi tša rena, badiredi ba rena ba tafoleng ya thušo ba tla go thuša le semmetseng.
Diofisi tša rena ka moka di bulwa  go tloga ka 08h00 go fihla ka 16h30, Mošupologo go fihla ka Labone gomme  ka Labohlano ke go tloga ka 08h00 go fihla ka 16h00.
Diofising tša rena le go mafelo a tefo o tla fihlelela tše di latelago:
Sephiri
Boletelo  bja go fa moya wa boiketlo
Dikgonagatši tša dintlwana tša boithomelo
Thušo ya kalafo ge re tsebišitšwe pele ga nako ka tlhokagalo ye bjalo
Re tla tla go wena ge ka mabaka a kalafo o sa kgone go tla diofising tša rena.
O ka re letšetša gomme re tla beakanya go tla go wena ka gae. 
Seo re se dirago ka kgopelo ya gago ya mphiwafela
Re tla thoma go phethagatša kgopelo ya gago ka letšatši lona leo.
Re swanetše go netefatša gore o loketše go ya ka molao go hwetša mphiwafela
Re ipeela dinepo go phethagatša  kgopelo ya gago le go lefa mphiwafela wa gago nakong ya matšatši a 90.
Re tla go eletša ka tokelo ya gago ya go dira boipiletšo ge go ka ba le kganelo, kemišo le khantshelo.
Go tšea sephetho.
Ge re tšea sephetho ka ga kgopelo ya gago ya mphiwafela gomme o nagana gore se fošagetše, goba o nyaka tshedimošo ye nngwe ka ga sephetho, o ka dira ka mo go latelago:
Re kgopele go hlaloša sephetho ka botlalo gomme re tla obamela kgopelo ya gago.
O ka dira boipelaetšo go sephetho sa rena nakong ya matšatši a 30 a letšatšikgwedi leo le lego lengwalong la sephetho.
O ka hwetša faele ya gago go hwetša tshedimošo efe goba efe ye o ka e nyakago.
Boikarabelo bja gago e tla ba
Go re fa:
Aterese ya gago  ya poso goba ya bodulo ye e nepagetšego. 
Diphetogo tša mabaka a gago go swana le ditseno, aterese, maemo a kalafo bjbj.
Tshedimošo goba tlhalošo ye e tshepegang, ya makgonthe, ye e nepegilego gape ye e tletšego dinakong ka moka.
Phetolo ya ka nako  go dingwalelano ka moka tša rena go akaretšwa ditekolo goba tshedimošo efe goba efe ye nngwe ye e kgopelwago go wena.
Ga o kgotsofatšwe ke ditirelo tša rena?
Ge o sa kgotsofatšwe ke tirelo ya rena ka lebaka la gore:
Re tšeere nako ye telele go phethagatša mphiwafela wa gago le/goba o se wa amogela tefo ya gago ka nako.
Boitshwaro bja mohlankedi wa rena e bile bjo bo sa swanelago.
Badiredi ba rena ba dirile phošo kgopelong ya gago goba ba go file keletšo ye e sa nepagalago.
Phošo efe goba efe  ka maikemišetšo/ye e sego ka maikemišetšo ka lehlakoreng la rena
re tsebiše ka ga yona gomme re tla phošolla phošo yeo re e dirilego le semeetseng.
Ge o nyaka go dira ngongorego, re kgopela o re ngwalele goba o re letšetše gomme o kgopele gore re go fetišetše go yuniti ya rena ya tlhokomelo ya badirelwa.
Re tla boledišana le wena ka ga ditirelo tša rena 
Re na le kgahlego go dikgopolo tša gago ka ga ditirelo tša rena.
Re tla diriša tshedimošo yeo o re fago yona go kaonafatša ditirelo tša rena.
Ka boikokobetšo re kgopela o re romele dikgopolo tša gago ka efe goba efe ya mekgwa ye e latelago ka mo fase:
Letšetša nomoro ya mahala ya senthara ya megala ya rena – 0800 601  011
Tlatša karata ya ditshwayotshwayo tša moreki ye e hwetšagalago diofising tša rena le mafelong a tefo bobedi.
Etela setsha sa wepo sa rena go www.sassa.gov.za
Etela afe goba afe a mafelo a rena a kgokaganyo.
(Mafelo a seleteng, tikologong, ditirelong le a tefo)
Romela tlhagišo ya gago ye e ngwadilwego go efe goba efe ya diofisi tša rena.
Dipotšišo goba ditshwayotshwayo ka ga tšhatha ye
Ge o hloka tshedimošo ye nngwe gape ka ga lengwalotumelelo le,  etla go ye nngwe ya diofisi tša rena.
O ka hwetša lengwalotumelelo ka Braille, theipi ye e theeletšwago le CD, ge o kgopela seo.
Lengwalotumelelo le le tla thoma ka 01/04/2007 gomme la lekolwa ngwaga ka ngwaga go akaretša ditshwayatshwayo tša gago.
<Doc02>
Dipalopalo tša Afrika Borwa : Ditaba
Dipalopalo tša ka gare: Nyako ya dipalopalo e tla oketšega ge temokrasi e tsenelela
Athikele ye e phatlaladitšwe la mathomo ka go Pego ya tša Kgwebo ka 05 Agosetose 2004
Beke ye e fetilego ke tsenetše kopano ya boto ya dikeletšo ya selete ya Senthara ya Tlhahlo ka ga Dipalopalo ya Bohlabela bja Afrika go la Tanzania, fao ke ilego ka hwetša sebaka sa go tsenela tirelo ya ngwaga ka ngwaga ya dikapešo tša dialoga ya senthara ya bo39, yeo go yona maloko a mahlano a badiredi ba Dipalopalo tša Afrika Borwa a tšerego karolo.
Tlhahlo ya badiredi ba  Dipalopalo tša Afrika Borwa ke phišego ya mokgatlo. 
Moragonyana ga ge ke kgethilwe go ba setsebipharephare  tshekatshekong ya dipalopalo,   Dipalopalo tša Afrika Borwa , gammogo le Khansele ya Dipalopalo, e thomile nyako ya potlako ya diinstitušene  tšeo di rutago tlhahlo ya maleba ka datha ya semmušo.
Re šupile diinstitušene tše pedi: senthara ya tlhahlo go la Dar es salaam, Tanzania, le Sehlongwa sa Dipalopalo le Ekonomi Tirišong  go la Uganda.
Senthara ya tlhahlo e hlomilwe ke  Khomišene ya Ekonomi ya Afrika ya UN ka 1965, Mokgatlo wa Ditirelo tša Bohle wa Bohlabela bja Afrika le Lenaneo la Tlhabollo la UN .
Ka 1977, mmušo wa Tanzania o be o tšere bolaodi tshepetšong ya senthara, ya godi4a palo ya dinaga tša Afrika tšeo e di direlago go ya go 13.
Institute ka go Uganda e theilwe ka 1969, ka go tlhako ya molao ya Yunibesithi ya Makerere.
Maikemišetšo ao a begilwego a yona e be e le tlhahlo ya maemo a godimo ya diprofešenale ka ga dipalopalo le ekonomi ye e lego tirišong.
Mengwaga ye meraro ya go feta, Dipalopalo tša Afrika Borwa e be e romela bašomedi  go diinstithušene tše.
Ngwaga wa go feta, sehlopha sa mathomo se alogile. 
Go tloga mola ba boago, ba laeditše kaonafalo ye kgolo mošomong, ba bangwe bjale ba swere maemo a bolaodi.
Efela,  Dipalopalo tša Afrika Borwa e lebane le ditlhohlo tše mpsha. 
Nyakego ya tshedimošo ya dipalopalo ya tšeo ya diphetho, maemong ka moka a mararo a mmušo, e oketšegile gagolo. 
Gagolo, batho ba ba hlahletšwego kgoboketšo le tšhomišo ya tshedimošo ya dipalopalo maemong a mmasepala e ba bohlokwa.
Go kgotsofatša senyakwa se, re tla swanela ke go hlahla batho ka lebelo la bonnyane ba 2 000 ka ngwaga. 
Senthara ya tlhahlo ya Tanzania le Institute ya Uganda ya Dipalopalo le Ekonomi  Tirišong ga di kgone go kgotsofatša nyakego ya godimo gakaalo.
Ge a bula khonferense ya Mokgatlo wa Dipalopalo wa Afrika Borwa ngwaga wa go feta, tona ya matlotlo Trevor Manuel o hlotlile diyunibesithi tša Afrika Borwa go šogana le tlhaelelo ya mabokgoni a dipalopalo a a lego gona go thuša mmušo tšeong ya diphetho tša go kwagala go ya ka tshedimošo ya dipalopalo ya maleba.
Dipalopalo tša Afrika Borwa e thomile dipoledišano le diyunibesithi ka maikemišetšo a go thoma tlhahlo ye bjalo. 
Efela, gabjale ga go na yunibesithi ya Afrika Borwa ye e abago thuto ka dipalopalo tša semmušo.
Dipalopalo tša Afrika Borwa e beakanya go hloma institute ya tlhahlo ya dipalopalo ka moso, ye e abago tlhahlo ka dipalopalo tša semmušo ya bobedi bašomedi ba ka gare le  bašomedi ba dikgoro tše dingwe.
Thakgolo ya lenaneo la dipalopalo tša bosetšhaba e tla dira gore go be le nyakego ya go hloma diyuniti tša dipalopalo ka dikgorong tša go fapafapana tša mmušo, le go tliša nyakego ye kgolo ya bokgoni bja dipalopalo bja tsebo.
Efela, tlhabollo ya bokgoni bja dipalopalo e amantšhwa le go feta nyakego ya mmušo ya tshedimošo ya maleba.
Dipalopalo di ya boteng bja temokrasi. 
HG Wells, mathomong a ngwagakgolo wa bo20, o boletše gore ka moso, dipalopalo di tla nyakega setšhabeng go swana le bokgoni bja go bala le go ngwala.
Dipalopalo tša setšhaba ke phihlelelo ya malobanyana yeo e tlilego le go tla ga temokrasi. 
Go ya ka maemo a Afrika, fao temokrasi e lego selo sa malobanyana, re tla bona taetšo ye e oketšegago nyakegong ya dipalopalo tša setšhaba ge temokrasi e ntše e matlafala.
Boradipalopalo ke bahlokomedi ba melawana ya temokrasi ya go ba pepeneneng ka kelo le phihlelelo, gomme ka go realo ya boikarabelo.
Seo ke seo se lego bohlokwa ketongpele ya go oketša bokgoni bja dipalopalo, le go aga diintitušene tše di nyakegago tša katološo ye kgolo, ya ka bjako ka go ruteng ga datha ya semmušo.
Pali Lehohla Radipalopalo-Kakaretšo le hlogo ya  Dipalopalo tša Afrika Borwa .
Go hwetša tshedimošo ka ga Dipalopalo tša Afrika Borwa le ditšweletšo tša yona, etela www.statssa.gov.za goba leletša (012) 310-8600
<Doc03>
Matšatši a 16 a Twantšho: O be o tseba?
Go tloga ka 1994, Mmušo o ngwadile molao wa go lokiša diphošo tše di amago basadi le bana.
Molao wa Kgodišo ya Tekatekano le Thibelo ya Kgethologanyo ya go se Loke wa 2000 o fetišitšwe go kgonthišiša gore mang le mang o ipshina ka ditokelo tša Molaotheo.
Molaotheo wo o kgonthišiša gore basadi ba ipshina ka go lekana ka ditokelo le ditokologo, go šoganeng le diphošo tša kgale.
Molao wa Tekano ya Mošomong wa 1998, o kgonthišiša gore kgethologanyo mošomong, maemong a mošomo le letseno ka gare ga mmaraka wa mošomo woo o bakilwego ke melao ya kgethologanyo di a fokotšwa. 
O hlohleletša tekano ya kemedi ya basadi le  batho ba bangwe ba ba bego ba hlokišwa menyetla go ya ka histori maemong ka moka a dihlongwa tša setšhaba le tša praebete.
Molao wa Tlhokomelo wa 1998 o tiišetša ditokelo tša ngwana go maemo a bophelo ao e lego a lekanego a kgolo ya mmele, monagano, moya le leago. 
Molao o kgonthišiša gore tlhokomelo ya ngwana e tšewa batswading goba batho ba bangwe ba ba rwelego maikarabelo a ditšhelete ngwaneng.
Molao wa Dikgaruru tša ka Malapeng wa 1998 o phasišitšwe go fa baphologi ba dikgaruru tšhireletšo ya godimo gore ba tšwe go tlaišo ya ka malapeng. 
Basadi, bao ba ikhwetšago ka gare ga dintwa tša ka malapeng, bjale ba na le kgato ya semolao yeo e tlago kgonthišiša tšhireletšo ya bona.
Molao wa Bana wa 2005 le Molaophetošo wa Bana wa 2007 e phasišitšwe gareng ga tše dingwe, go šireletša ngwana kgahlanong le tshwarompe, tlhokomologo, tlaišo goba tlontlollo.
Mmušo o phethagaditše le go thekga magato a mantši ao a šireletšago seriti sa botho sa basadi le bana.
Lengwalotumelelo la Ditokelo tša Bana le a sekasekwa le go mpshafatšwa gore gape e akaretše ditlhohlo tše di tšwelelago go swana le tšhomišo ya bana bjalo ka didirišwa tša maponapona le go bontšha bana materiale wa maponapona.
Mmušo o iphetoletše go tlhohlo ya manyalokgapeletšo a bana go batho ba bagolo  ka fase ga setlwaedi sa setšo sa go bitšwa "Go tšhabiša". 
Mmušo o ikgafile go kgonthišiša gore ditlwaedi tša setšo le tše dingwe di sepelelana le Molaotheo le molao wa maleba.
Tshepedišo e tšwela pele go hloma seswa diyuniti tša maphodisa tše di ikgethilego tša go šogana le melato ya thobalano le ya ka malapeng le mehuta e mengwe ya bosenyi kgahlanong le basadi le bana. 
Tlhomo ya diyuniti tša go ikgetha go tla goketša bokgoni go matlafatša taolo le tshekišo ye e atlegilego ya mehuta ya bosenyi kgahlanong le basadi le bana.  
Ka se sebaka go na le Disenthara tša Tlhokomelo tša Thuthuzela tše 17 go kgabaganya naga ka ditšhabeng tše di nago le ditiragalo tša godimo tša dikgaruru tša thobalano. 
Disenthara di fa ditirelo tša maphelo le tša boitekanelo le tšona ditshepedišo tša mathomo tša pego ye botse le tshekišo ya melato ka tikologong ya go ba le seriti le go hlokomela ka diprofešenale tše di nago le bokgoni.
Sekhwama sa Tlhakodišo ya Thoto ya Bosenyi se šomišitšwe go thekga ka ditšhelete  diprotšeke tše 19 tša matlafatšo ya batšwasehlabelo.
Pukwana ya Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Dikgaruru le Bosenyi yeo e nago le ditirelo tše di abjago ke mekgatlo ya setšhaba le ya mmušo ya go feta 1 500 ka diprofenseng ka moka e ngwadilwe. 
Pukwana e matlafatša batho gore ba fihlelele ditirelo tše di lego gona ka tikologong ya bona. 
Dinolfatši tše di loketšego batšwasehlabelo di hlomilwe ka ditišing tša maphodisa tša bosenyi bja godimo bja go kgwatha.
Dikgorotsheko tše di šomago fela ka Melato ya Thobalano.
Molao wa Dikgaruru tša ka Malapeng o laetša gore madulo a hlongwe. 
Ka se sebaka go na le madulo a 96 ka Afrika Borwa, go tšwa go a 39 ka 2001.
Ditokelo tša Lengwalotumelelo la Batšwasehlabelo di fetolwa go ba nnete go batšwasehlabelo ba bosenyi bao ba boledišanago le Lekala la Toka ya Bosenyi
Lengwalotumelelo le le akaretša  Boemonnyane ka ga Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi, bjoo bo laetšago tlhako ya semolao ya batšwasehlabelo go laetša ditokelo tša bona go ditirelo tše di letetšwego go tšwa go Peakanyo ya Toka go Bosenyi. 
Ka go tsenya tirišong ga Tšhata ya Batšwasehlabelo, palo ya matšatši a e a tšerego go fetša molato ka Kgorotshekong ya Melato ya tša Thobalano e fokotšegile go tšwa go 285 go ya go 142.
Lengwalotumelelo gape ke senyakwa sa gore Mmušo wa Afrika Borwa o kgotsofatše ditshwanelo tša wona tša boditšhabatšhaba go ya ka Pego ya Ditšhabakopano (UN) ya Melawana ya Motheo ya Toka ya Batšwasehlabelo ba Bosenyi le Tirišompe ya Maatla.
Tšhomišano ya Boditšhabatšhaba kgatong ya go šogana le ditlhohlo tša dikgaruru kgahlanong le basadi le bana.
Afrika Borwa e rometše pego ya yona ka ga kgatelopele ye e dirilwego go phethagatšo ya  Kopano ka ga Phedišo le Kgethologanyo kgahlanong le Basadi go komiti ya UN ya CEDAW.
Afrika Borwa e bile monggae wa Kopano ya Ditona ya Setšhaba sa Tlhabollo sa Afrika Borwa (SADC) (Oktobere 09) go fetša leanotiro la selete la mengwaga ye 10 ka ga go gweba ka batho, kudu basadi le bana.
Tshepedišo ya SADC ka ga Bong le Tlhabollo e bega gore  Dinagamaloko tša SADAC  ka 2015 di tla ba di phasišitše molao woo o lwantšhago tshwarompe ya thobalano.
Afrika Borwa e bile monggae wa Kopano ya dihlogo tša mmušo ya Selete ya Toka ya Bong (9–10 Nofemere 2009), ye e kopantšego baemedi go tšwa dinageng tša Afrika go abelana ka  maitemogelo le mekgwa ye mebotse phedišong ya dintwa tše di theilwego godimo ga tša thobalano le bong.
Se lebelele thoko, tšea kgato kgahlanong le tlaišo.
<Doc04>
Statamente sa Sephiri
Kgoro ya Mengwako e ikgafetše go šireletša go ba noši ga gago o sa šitišwe ke motho le go tšweletša theknolotši yeo e go fago maitemogelo a go ba inthaneteng a maatla a magolo gape ao a bolokegilego. 
Statamente se sa Sephiri  se dirišwa go weposaete ya Kgoro ya Mengwako gomme se laola kgoboketšo ya datha le tirišo. 
Ka go diriša weposaete ya Kgoro ya Mengwako, o dumela go tirišo ya datha bjalo ka ge e hlalošitšwe setatamenteng se.
Kgoboketšo ya Tshedimošo ya Motho.
Kgoro ya Mengwako e kgoboketša tshedimošo yeo e šupago motho, ye bjalo ka aterese ya gago ya emeile, leina, bodulo goba aterese ya mošomo ya gago goba nomoro ya gago ya mogala. 
Kgoro ya Mengwako gape e kgoboketša tshedimošo ka dipalopalo tša dipelego le mahu ntle le go utolla maina, e lego seo se sa dirwego fela go wena, go swana le khouto ya gago ya ZIP, mengwaga, bong, dikgahlego tša gago le tšeo o di ratago.
Go na le gape tshedimošo ka ga ditlabakelo tša khomphutha le sofwere tša khomphutha ya gago yeo Kgoro ya Mengwako e e kgoboketšago ka go itiriša.
Tshedimošo ye e ka akaretša: aterese ya IP ya gago, mohuta wa lenaneonyako, leina la moswananoši leo le šupago weposaete, dinako tša go tsena inthaneteng le diaterese tšeo di go šupetšago diweposaete.
Tshedimošo ye e dirišwa ke Kgoro ya Mengwako tshepedišong ya tirelo, gore go be le boleng bjo bogolo bja tirelo, le go fa dipalopalo ka kakaretšo malebana le tirišo ya weposaete ya Kgoro ya Mengwako.
Hlokomela gore ge o utolla tshedimošo ka ga boitšhupo bja gago goba datha ye bohlokwa ka ga gago ka mokgwa wa  diboto tša melaetša tša batho bohle tša Kgoro ya Mengwako, tshedimošo ye e ka kgoboketšwa gomme ya dirišwa ke batho ba bangwe.
Ela hloko: Kgoro ya Mengwako ga e bale dikgokaganyo dife goba dife tša gago tšeo di lego inthaneteng.
Kgoro ya Mengwako e go hlohleletša go lekola ditatamente tša sephiri tša diweposaete tšeo o kgethago go ikgokaganya le tšona go tšwa go Kgoro ya Mengwako gore o kwešiše ka moo diweposaete tšeo di kgoboketšago, di dirišago le go fana ka tshedimošo ya gago.
Kgoro ya Mengwako ga e na boikarabelo go ditatamente tša sephiri goba diteng tše dingwe ka ga diweposaete tšeo di lego ka ntle ga Kgoro ya Mengwako le leloko la diweposaete tša Kgoro ya Mengwako 
Tirišo ya Tshedimošo ka ga gago
Kgoro ya Mengwako e kgoboketša le go diriša tshedimošo ya gago go phethagatša   weposaete ya Kgoro ya Mengwako le go aba tirelo yeo o e kgopetšego.
Kgoro ya Mengwako e kgoboketša le go diriša tshedimošo yeo e ka go šupago go go tsebiša ka ditšweletšwa goba ditirelo tše dingwe tšeo di lego gona go tšwa go  Kgoro ya Mengwako le ditswalanyo tša yona.
Kgoro ya Mengwako gape e ka ikgokaganya le wena ka mokgwa wa ditekolo go phethagatša dinyakišišo ka maikutlo a gago ka ga  ditirelo tša bjale goba ka ga ditirelo tše mpsha tšeo di ka bago gona tšeo di tlo abjago.
Kgoro ya Mengwako ga e rekiše, rentiše goba hiriše  mananeo a bareki ba yona go diphathi tša boraro.
Kgoro ya Mengwako, nakong ye nngwe le ye nngwe,  e ka ikgokaganya le wena legatong la bagwebišani ba ka ntle ka ga kabelo ye nngwe ye o ka bago le kgahlego go yona. 
Mabakeng a bjalo, tshedimošo ya moswananoši ye gago yeo e ka go šupago (emeile, leina, aterese, nomoro ya mogala) e ka se fetišetšwe go motho wa boraro.
Go tlaleletša, Kgoro ya Mengwako e ka fana ka datha le bagwebišani bao ba tshepagalago go re thuša go phethagatša tshekatsheko ya dipalopalo, go go romela emeile goba go go romela lengwalo ka poso, go fa modirelwa thekgo, goba go beakanya phihlišo ya dilo go wena.
Diphathi ka moka tša boraro tše bjalo di ganetšwa go diriša tshedimošo ka ga gago ge e se fela go fa ditirelo tše go Kgoro ya Mengwako, gomme ba letelwa go boloka sephiri sa tshedimošo ya gago.
Kgoro ya Mengwako ga e diriše tshedimošo ye bohlokwa ya gago, go swana le morafe, bodumedi, goba tswalano le dipolitiki, ntle le tumelelo ya gago yeo e lego molaleng.
Kgoro ya Mengwako e latišiša diweposaete le matlakala ao bareki ba rena ba di etelago ka go Kgoro ya Mengwako, go  šupa ditirelo tša Kgoro ya Mengwako tšeo di tsebegago gagolo.
Datha e dirišwa go fihliša diteng le papatšo tšeo di beakantšwego ka maswanedi  ka go Kgoro ya Mengwako go bareki bao boitshwaro bja bona bo šupago ba na le kgahlego go sehlogo se itšeng.
Weposaete ya  Kgoro ya Mengwako e tla bololla tshedimošo ya gago, ntle le tsebišo,  fela ge go hlokega go dira bjalo go ya ka molao goba ka tumelo ya maikemišetšo a mabotse a gore tiro ye bjalo e a hlokagala go: (a) latela taelo ya molao goba go latela tshepedišo ya semolao yeo e lego go Kgoro ya Dintlo goba saeteng; (b) šireletša le go lwela ditokelo goba thoto ya Kgoro ya Dintlo; le (c) dira ka tlase ga mabaka ao a gapeletšago go šireletša polokego ya batho bao e lego badiriši ba Kgoro ya Dintlo goba setšhaba.
Tirišo ya Faele ye nnyane 
Weposaete ya Kgoro ya Mengwako e diriša faele ye nnyane go go thuša gore maitemogelo a gago a inthaneteng a be a gago o nnoši.
Faele ye nnyane ke faele ya sengwalwa yeo e bewago disking ke sevara ya letlakala la inthanete.
Difaele tše nnyane di ka se dirišwe go sepetša mananeo goba go fihliša birase khomphutheng ya gago.
Difaele tše nnyane ke tša moswananoši mothong yo mongwe le yo mongwe, gomme di ka balwa fela ke sevara ya wepo ka go dikhomphutha tša go diriša aterese ya kgokaganyo e tee tšeo di go filego faele ye nnyane.
Ye nngwe ya merero ya motheo ya faele ye nnyane ke go fa popego ye bonolo go go bolokela nako.
Morero wa faele ye nnyane ke go botša sevara ya wepo gore o boetše letlakaleng leo le itšeng.
Go fa mohlala, ge o dira letlakala la Kgoro ya Mengwako go ba la gago o nnoši, goba o ingwadiša le saete ya Kgoro ya Mengwako goba ditirelo, faele ye nnyane e thuša Kgoro ya Mengwako go gopola tshedimošo ye e  itšeng ya gago diketelong tše di latelago.
Se se nolofatša tshepedišo ya go ngwala tshedimošo ya gago, go swana le aterese ya go go romela ditatamente, aterese yeo thoto e romelwago go yona, bjalobjalo.
Ge o boela go weposaete yona yela ya Kgoro ya Mengwako, tshedimošo yeo o e filego peleng e ka hwetšwa gape, gore o diriše dipopego tša Kgoro ya Mengwako tšeo o di beakantšego go ya ka dikgahlego tša gago.
O ka amogela goba wa gana difaele tše nnyane.
Matlakalanyako a wepo a mantši a amogela difaele tše nnyane ka boitirišo, eupša gantši o ka fetola dipeakanyo tša matlakalanyago tša gago go gana difaele tše nnyane ge o kgetha seo.
Ge o kgetha go gana difaele tše nnyane, o ka no se kgone go itemogela ka botlalo dipopego tša tsenelelano tša ditirelo goba diweposaete tša Kgoro ya Mengwako tše o di etelago.
Tšhireletšo ya Tshedimošo ya gago
Kgoro ya Mengwako e boloka tshedimošo ya gago go phihlelelo, tirišo goba kutollo tšeo di sa dumelelwago. 
Kgoro ya Mengwako e boloka tshedimošo yeo e ka go šupago yeo o e fago disevareng tša khomphutha lefelong leo le laolwago, le bolokegilego, le šireletšegilego go phihlelelo, tirišo le kutollo tšeo di sa dumelelwago.
Ge tshedimošo ya motho (go swana le nomoro ya karata ya mokitlana) e fetišetšwa go diweposaete tše dingwe, e šireletšwa ka mokgwa wa tirišo ya phetolelo ya datha go khouto, go swana le prothokholo ya Llaga ya Sokhete ye e Lotegilego  (SSL).
Diphetogo Statamenteng se
Kgoro ya Mengwako ka sewelo e tla mpshafatša Statamente se sa Sephiri go bontšha  dipego tša khamphani le moreki.
Kgoro ya Mengwako e go hlohleletša gore nako le nako o lekole Statamente se gore o be le tsebo ya ka moo Kgoro ya Mengwako e šireletšago tshedimošo ya gago.
Tshedimošo ya kgokaganyo
Kgoro ya Mengwako e amogela ditshwayatshwayo tša gago malebana le Statamente se sa Sephiri.
Ge o dumela gore Kgoro ya Mengwako ga se ya latela Statamente se, o kgopelwa go ikgokaganya le Kgoro ya Mengwako go webmaster@kznhousing.gov.za.
Re tla diriša maitekelo ao a kwagalago a papatšo go šupa le go phošolla bothata bjo ka bjako.
<Doc05>
Polelo ya Ebrahim Rasool Moletlong wa Keteko ya Baithuti ba Marematlou
Lehono re tlile mo go lebogiša baithuti ba marematlou ba dipoelo tša godimodimo.
Re re go bona: Le šomile gabotse! Re ikgantšha ka lena, Profense le Naga di ikgantšha ka lena, batswadi ba lena ba ikgantšha ka lena, gomme  se se bohlokwa gagolo  ke go re le ikgantšhe ka seo le lego sona.
Lebaka la gore re laetše boikgantšho ka nako ye bjale ka ye, ke temogo ya  taba ya gore motsotso wa ge katlego e tšwelela go tšwa go nako ye telele ya boima le boikgafo, gore lehono go tšweletša  motsotso wa ponagalo go tšwa go mabaka ao a ka hlalošwago gabotse go ba ao a raraganego.
Marematlou  o rarane.
Mengwageng ye lesome ye e fetilego re ile ra swanelwa go šuthiša peakanyo ka moka ya thuto go tšwa go boitsebagatšo bja yona bja kgethologanyo.
Re bontšhitše katlego ye kgolo malebana le  tlhakanyo  ye kgolo,  lenaneothuto le tlhahlobo tše tee, dipalo tša godimo tša bao ba ngwalago le go atlega thutong tša marematlou, le temošo ya gore thuto e kgotsofatša dinyakwa tšeo di fetišago motho – gore ekonomi ka moka e ithekgile go sehlopha sa mabokgoni ao a fiwago ke peakanyo ya thuto. 
Ka kgonthe marematlou o rarane
Baetapele ba rena bao ba  bokanego mo Leeuwenhof  ke ba maleba bao re nago le bona ntle le pelaelo, bao ba atlegilego go fetiša, gape bao ba lebanwego ke tlotlego bao Profense ye e ka bago le bona.
Le ge go le bjalo, dikgopolo tša rena  re di iša gape go 71% ya badudi ba bogolo bja mengwaga ya ka godimo ga 20 bao ba sa phethago dithuto tša sekontari, bao e ka bago seripagare sa 80 000 sa bao ba tsenego Kreiti ya 1 le lena mengwaga ye 12 ye e fetilego bao ba  sa kgonago le go ngwala tlhahlobo ka 2004 ka lebaka la go tlogela gare, le bontši bjoo bo ngwadilego, eupša ka lebaka dikgetho tša dithuto le dikreiti, ba nago le mangwalo a bohlatse a marematlou ao a ka se amogelwego ke ekonomi goba thuto ya ka morago ga marematlou.
Marematlou o thatafatšwa le go feta ke ntlha ya gore lena le mafastere a rena a mabenkele.
Naga e ahlola bokamoso bja rena ka ditiro tša lena.
Ba bea tshepo ya bokamoso bja bona go katlego ya lena.
Ba bea tshepo ya  bona go bokamoso go peeletšo ya rena go peakanyo ya thuto yeo e re hlakantšego motsotsong wo wa keteko. 
Gape ee, sephatlo se segolo sa ditekanyetšo tša ditšhelete tša naga le profense ka bobedi  di ya go thuto.
Ngwaga wo o nnoši, go boloka thwalo ya barutiši ba 2000 re ile ra swanela go tloša tšhelete go mediro ye mengwe ya profense go e iša go thuto. 
Re swanetše go tiiša peeletšo ya rena go dikolo tša bohloki bjo bogolo gore ka go godiša dipalo tekatekano ya thuto e bonwe ka tumelo ye kgolo go bokamoso  sekolong se sengwe le se sengwe sa lekeišeneng.
Se se bohlokwa go fetiša, Tona Dugmore le Mookamedi-Pharephare Swartz, re na le kgato e tee ya go hlagiša Maano a Dithuši tša Batho a go lokafatša ka moka ga peeletšo ye.
Re hloka go tšweletša baithuti ba marematlou bao ba tiilego go ditumelo ka ga boitshwaro bjo bobotse le dilo tše di lego bohlokwa, bao ba dipoelo tša maemo a godimo, tša maleba go ekonomi, bao ba botegego setšhabeng sa bona, gape ba nago le mohola go batho ba bangwe.
Seo ke seo re tletšego go se keteka lehono fa.
Le emela dikholofelo tše ge re le gare re aga Legae la Bohle.
Re keteka dikatlego tša lena ka lebaka la gore le ikgafile le go šoma ka maatla, batswadi ba lena ba ikgafile ba dira gore le be dikolong, gape le setšhaba sa lena se ikgafile sa beeletša go bokamoso bja lena.
Ba bantši ba na le pelaelo go bohlokwa bja go keteka dikatlego tša marematlou go lebeletšwe bothata bja wona le ntlha ya gore a ka no bontšha mašaledi a peakanyo ya kgethologanyo.
Ke wena fela o ka fenyago se ka go ikgafela ka mafolofolo le temogo go aga Legae la Bohle, leo le sa kgethollego go ya ka morafe la tekatekano.
Se se swanetše go bontšhwa go dikgetho ka moka tše o di dirago go tloga bjale go iša pele.
Go fihla bjale o swanetše fela go go kgetha gore o tla šoma ka thata go fihla kae.
Setifikeiti sa gago sa marematlou se go kgontšha le go go gapeletša go tšea diphetho le go dira dikgetho ka ga mohuta wa motho wo o nyakago go ba yena le mohuta wa bophelo bjo o nyakago go bo latela.
Re a le lebogiša le go le lakaletša mahlatse.
<Doc06>
Morero wa Taolo ya Protšeke ya Kgokagano ya Mmušo wo 2010 ke:
go nolofatša phihlelelo ya dinepišo tša kgokaganyo ya leano la Mogopo wa Afrika wa Lefase wa FIFA wa mathomo
go šomiša botse monyetla wo wa moswananoši go laetša le go aga gape botee le boikgantšho magareng a maAfrika Borwa
go tutuetša baswa ba rena
go bapatša naga go lefase
go bopa klaemete ya kgokagano yeo e thušago monyetla wo go phakišiša tlhabollo le go oketša menyetla
go aga botee bja Afrika
Se se tla fihlelelwa ka:
go neelana ka boetapele le tswalano ya kgokaganyo ya mmušo ya Mogopo wa Lefase wa 2010
go aga tšhomišano ya bosetšhaba ya bakgokaganyi ba poraebete le ba setšhaba go kgabaganya makala, le go bopa dikamano le bakgokaganyi mo kontinenteng le ka ntle ga kontinente, gore mmogo di kgone go šomiša monyetla wo wa kgokagano ya bophelo ka moka
go rwala maikarabelo a diprotšeke tša kgokaganyo ya mmušo ya Mogopo wa Lefase wa Kgwele ya Maoto wa 2010.
<Doc07>
Melawana ya Bosetšhaba ya Sephethephethe Tseleng yeo e Fetotšwego go kaonafatša tšhireletšo mebileng
POLOKWANE: Melawana ya Bosetšhaba ya Sephethephethe Tseleng e fetotšwe.
E bitšwa Phetošo ya Bolesomešupa gomme e tsentšwe taolong ge e phatlalatšwa.
Kgoro ya Ditsela le Dinamelwa e tsebiša baotledi ba difatanaga ka ga diphetošo tše e lego:
Difatanaga tše mpsha tše di ngwadišitšwego ka  morago ga 01 Agosetose 2010 di swanetše go ba le dipolata tša dinomoro tšeo di loketšwego ka diribete goba dikurufi.
Ge e sa kgone go tsenywa sefatanageng e swanetše go tsenywa poraketeng yeo e sepelelanago le SANS 973.
Phetošo ye e tla fokotša bosenyi le melato ya dikoloi mebileng ka baotledi ba difatanaga bao ba tlošago dipolata tša dinomoro gabonolo gore di se latišišwe.
 Go ka se be bonolo go tloša polata ya dinomoro le go e bušetša ka morago ga go dirwa bosenyi ka ge go tla hlola ditshenyegelo tše dingwe tša ditšhelete. 
Polata ya dinomoro e dirilwe ka aluminiamo yeo e tla dirago go be boima go ka fišwa gore e se lemogwe nakong ya tiragalo ka kotsi.
Go tloga ka 1 Febereware 2011 batho bao ba hwetšago mangwalo a go otlela a khouto  ya C, C1, EC goba EC1 ya lengwalo la go otlela ba ka se dumelelwe go otlela difatanaga tšeo di nyakago laesense ya khouto ya B goba khouto ya EB (ka dipeelano tša kgale motho wa go ba le laesense ya khouto ya 10, 11, 13 goba 14 a ka se otlele sefatanaga seo se nyakago laesense ya khouto ya 8).
Se se tla phethagatšwa go beng ba dilaesense tše mpsha.
Palo ye kgolo ya baithuti ba go otlela ba dira dikgopelo tša dilaesense tša difatanaga tše boima go ena le difatanaga tše bofefo gore ba pheme diteko tša go phaka ka go bapelana go fa mohlala.
Nnete ke go re ge ba šetše ba hweditše dilaesense tša difatanaga tše boima, ba otlela difatanaga tše bofefo tšeo ba sa tlwaelago ditaelo tša tšona tša go otlela gomme ba feleletše ba dirile dikotsi.
Go letetšwe gape gore baotledi ka moka bao ba hweditšego lengwalo la go otlela difatanaga tše boima ba swanetše go ba le Ditumelelo tša Go Otlela ka Botsebi fela, dipalopalo di bontšha ka tsela ye nngwe.
Se se hlatsela  ntlha ya gore bakgopedi ba be ba nyaka dilaesense tša go otlela difatanaga tše bofefo e sego tša difatanaga tše boima.
Didirišwa tša Taetšo tša Taolo ya Boemotia tša dipese tše nnyane le tša magareng di tsebišwa ka mokgwa wa tshepedišo ya go fa ditifikeiti yeo e bopago karolo ya teko ya go lokela go ka dirišwa tseleng.
E phethagatšwa go dipese tše nnyane le tša magareng  e sego fela go difatanaga tše sa tšogo go dirwa.
Mong wa sefatanaga yo a ngwadišitšwego goba moemedi o swanetše go iša foromo ya DSCD yeo e tladitšwego go ya ka moo go nyakegago seteišeneng sa diteko.
Sedirišwa sa Taetšo sa Taolo ya Boemotia ke sedirišwa seo se thibelago leotwana go tšwa riming ge leotwana le phatloga sefatanaga se sepela.
Phetošo go Molawana wa 332 e phatlaladitšwe gomme e ngwala ka tatelano ditlakelo tša teko ka khemo tša go fa bohlatse tšeo di ka dirišwago go kgoboketša disampole tša khemo tša go fa bohlatse gomme setifikeiti seo se filwego batšweletši goba baabi se ka šomišwa bjalo ka bohlatse melatong, fela ka tšweletšo ya sona.
Phetošo ye e nyaka go rarolla taba ye e hlagišitšwego malebana le bomolao bja ditlakelo tša khemo tša kelo ya alkoholo mading go ya ka karolo ya 65(7) ya Molao wa Bosetšhaba wa Sephethephethe Tseleng , wa 1996 go ya ka SABS 1793 di ka dirišwa go nyakišiša kgobokanyo ya alkoholo ka tsela ya go hema.
Tše di latelago ke didirišwa tšeo di kgethetšwego:
“Se ke sa maleba nakong ye ya matšatšing a go ya go keresemose le go iša go ngwaga wo moswa ka ge e oketša maitekelo a rena a go lwantšha go otlela o tagilwe mebileng ya rena”, gwa realo Mokhuduthamaga wa Ditsela le Dinamelwa Pinky Kekana.
<Doc08>
Ditirelo tša Maphelo tša Pele ga Pelego
Basetsana le basadi bao ba imilego ba romelwa go ditirelo tša baimana goba Diyuniting tša Baimana tša Tlhokomelo ya baimana le go ba belegiša (diMOU) ditikologong tša ditoropong, le dikliniking tša sathalaete goba tšeo di hlomilwego mafelong a dinagamagaeng. 
DiMou ke diyuniti tša pelegišo tšeo di laolwago ke babelegiši setšhabeng tša balwetši ba tlhokomelo ya motheo ya maphelo. 
Bomme bao ba imilego ba eletšwa go beeletša madulo a diketelo tša mathomo kliniking pele ga dibeke tše 20 goba ka bjako ka mo go ka kgonagalago ka morago ga moo.
Mma o fiwa tekolo le dikeletšo tša mathomo ka botlalo ge a tla la mathomo ketelong ya pele ga pelego, yeo gape e tsebjago ka peeletšo ya ketelo.
Mpa e lekolwa ka diketelo tša ka mehla tša go šalana morago.
Maphelo a mme le ona a a lekolwa.
Boima bja gagwe bo tla kalwa, kgatelelo ya madi a gagwe ya tšewa le mohlapologo wa dirwa diteko.
Ge go se na ditharano, o tla boa ka ketelo ya mathomo ya go latela ka morago ga dibeke tše pedi go hwetša dipoelo tša diteko tšeo di dirilwego nakong ya ketelo ya peeletšo ya madulo.
Ka morago ga se, o swanetše go boa gape kliniking dibekeng tše dingwe le tše dingwe tše 6 go fihla go tše 28, morago ga moo ka dibeke tše 34, go latela moo e tla ba bjalo ka ge badirišani ba kliniki/MOU ba šupile (go atiša ga ketelo go ka fapana go ya ka mafelo). 
Bomme bao ba imilego ba dirwa diteko tša go bona ge eba ba na le malwetši a a ka bago kotsi maphelong a bona le maphelong a senamana.
Makgarebe le basadi ba bogolo bja mengwaga ya godimo ga ye 35 ka bobedi bao ba imilego ba tšewa bjalo ka ditiragalo tša kotsi ya godimo. 
Se se ra gore ba na le kgonagalo ya go ba le ditharano nakong ya boimana le pelego.
Basadi bao ba imilego gape ba ka bonwa go ba kotsing ya godimo ge kgatelelo ya madi e ile godimo, histori ya tlhakantswiki ya ditšene, go ima gantši   le ge ba kile ba dirwa opareišene peleng go swana le puo ya go belega.
Bomme bao ba phekotšwego gore ba na le tšhošetšo ya godimo ba romelwa pele laeneng ya go ya dikliniking tša pele ga pelego tša balwetši ba ka ntle maokelong a kgato ya sekontari goba ya boraro, fao dinyakišišo le diteko tša go bona gore ba na le malwetši a mangwe tše dingwe di phethagatšwago.
Bomme ba dimpa tša tšhošetšo ya godimo ba eletšwa go ya dikliniking tša pele ga pelego tša balwetši ba ka ntle kgafetšakgafetša ka mo go kgonagalago.
Ge o le moeti wa lefelo la maphelo la mathomo, o tla kgopelwa go tlatša foromo gomme o tla bulelwa foltara ya gago.
Etla le pukwana ya gago ya ID, dihlare dife goba dife tšeo o di nwago le karata ya kliniki goba ya bookelo, ge o kile wa ngwadišwa peleng sekgonagatšing.
Dimpa tša tšhošetšo ya fase di laolwa ke diMOU (diyuniti tša pelego tšeo di laolwago ke babelegiši setšhabeng ba balwetši ba tlhokomelo ya motheo ya maphelo) metsesetoropong, dikliniking tša disathalaete le tšeo di hlomilwego metsemagaeng.
Dimpa tša tšhošetšo ya godimo di laolwa dikliniking tša balwetši ba ka ntle maokelong a dilete tša metsesetoropong le metsemagaeng le maokelong a kgato ya boraro.
<Doc09>
Lenane la Phepo ye Kopantšwego 
Lenane la Phepo ye Kopantšwego (INP) le ikemišeditše go kaonafatša maemo a phepo a batho ka moka bao ba dulago profenseng ya Kapa Bodikela.
Go na le makala a mantši a lenaneo le.
Phepompe ke eng?
Phepompe ke bothata bjo bogolo ka Afrika Borwa gape ke ye nngwe ya dihlolamalwetši a bana le mahu tše kgolo.
Go lekanywa gore 30% ya bana ba Afrika Borwa ba šitišwa go gola ka lebaka la tlhokego  ya phepo ye e lekanego mengwageng ya mathomo ya bophelo bja bona.
Go ja dijo tše sa lokago, le kgatelelo ya monagano/letšhogo la leago la tša monagano ke ditlholokgolo tša ka pela tša phepompe.
Bohloki le tlhokego ya dithuši ke mabaka a motheo ao a hlolago phepompe.
INP e leka go rarolla leuba le leo le tlago ka setu ka ditsela tše mmalwa.
Dikoketšaphepo tša bana.
Kgatong ya motheo ya tlhokomelo ya maphelo bana bao ba hlahlobjago le go šupša  bjalo ka bao ba sa fepšego gabotse (se se akaretša bana le batho ba bagolo bao ba lego HIV phosithifi gape ba na le bolwetši bja mafahla) ba tla fiwa dijo tša koketšaphepo go akaretšwa bupi bjo bo šireletšago kgahlanong le tlhaselo le seno sa enetši ya godimo.
Dioketšaphepo di fiwa badirelwa bao ba šupilwego go ya ka mokgwa.
Badiredi ba tša maphelo gape ba fa dikgakollo, tshedimošo le thuto ka ga dijo tša phepo tšeo di phedišago le mekgwa ye phedišago go fetiša ya go apea dijo.
Ditsebi ka ga dijo tša phepo gape le bona ba fa setšhaba ditirelo tša botsebi.
Go nyantšha
Go thuša go lwantšha phepompe mengwageng ya mathomo ya ngwana badiredi ba maphelo ba hlohleletša basadi go nyantšha bana ba bona bjalo ka mothopo o nnoši go fihla ba na le dikgwedi tše tshela gomme ka morago ga fao ba tšwele pele go ba nyantšha godimo ga tsenyo go dijo tše di godišago tša maleba, go fihlela ngwana a ba le mengwaga ye mebedi.
Dikgetho tše dingwe tša go fepa di hlalošwa le bomme bao ba lego HIV phosithifi.
Bookelo bja Vredendal le Senthara ya Pelego ya Groote Schuur  ke Maokelo ao a Thušago Gabonolo Baneng profenseng go ya ka Lesolo la Bookelo bja Thušo ye Bonolo Baneng.
Tekolo ya kgolo
Bana ka moka ba a kalwa ka mehla bjalo ka karolo ya lenaneo la tekolo ya kgolo,  tšhupo ye bohlokwa  ya ge eba ngwana o a gola.
Boima bo tsenywa Karateng ya Tsela ya go iša Maphelong.
Mabaka a motheo a go ya fage ga boima bja mmele a a lebelelwa go swana le malwetši ao a fetelago, tlhokego ya dijo magaeng le tlhokomologo ya bana.
Malwetši a go fetela a raloka tema ye kgolo phepompeng gomme malwetši a a alafša kgatong ya motheo ya tlhokomelo ya maphelo.
Malwetši a letšhollo a tswalane kudu le maphelo a a fokolago a tikologong (tlhwekišo le kabo ya meetse) le phepo ya fase goba ye mpe ya ngwana, yeo ka gona e mo dirago gore a hlaselwe gabonolo ke letšhollo le lešoro la nako ye telele.
Phefolo ya bohloki
Malapa ao a hlasetšwego ke bohloki a a šupša le go romelwa go manane a mmušo a phefolo ya bohloki.
Go ba gona ga dijo magaeng go lebelelwa makaleng ka moka gomme ditsenelelanong tša maleba le thekgo di a fiwa.
Dioketšaphepo tša divitamine
Go laola tlhokego ya difepinnyane ke karolo ye bohlokwa ya  tirelo.
Difepinnyane ke dilo tša tlhago tše bjalo ka divitamine le diminerale, tšeo di hwetšwago ka bonnyane dijong gomme di bohlokwa kudu tlhokomelong ya maphelo a mabotse.
INP e fa kokeletšo ya Vitamine ya A go bana bao ba šupilwego.
Bana bao ba hlokago Vitamine ya A boima bja bona bo a fokotšega, ba palelwa ke go gola gabotse gomme ba ka fetelwa ke malwetši gabonolo le go hlokofala ka lebaka la wona.  
Tlhokego ya Vitamine ya A gape e ama mahlo gampe gomme ke ye nngwe ye dilo tše kgolo tšeo di hlolago bofofu gare ga bana.
Bana ba pelego ya boima bja fase ba fiwa dikhepusulo tša Vitamine ya A, yeo e phagamišago tsela ya go souta le go thuša tšwelopele ya ngwana ya kgolo.
Masea a dikgwedi  tša go thoma ka tše 6-11 ba fiwa selekanyo se setee sa Vitamine ya A (100 000 IU) go thibela bolwetši bjo tsenelelago.
Bana ba dikgwedi  tša go tloga ka tše 12 go iša go mengwaga ye mehlano ba fiwa selekanyo se setee sa 200 000 IU ka dikgwedi tše 12 ka morago go latele selekanyo sa 200 000 IU dikgwedi tše dingwe le tše dingwe tše tshela go fihla go bogolo bja mengwaga  ye mehlano.
Dilekanyo tša tlaleletšo tša Vitamine ya A di fiwa bana ba phepompe ye e tseneletšego, goba bao ba atišago go hlaselwa ke malwetši a phetelo go swana le letšhollo, mmoko goba phetelo ya HIV.
Go ntšha dinogana
Phokotšego ya boima baneng gape e ka ba ka lebaka la dinogana tše ntši ka teng gomme se se ka alafša kliniking ka kalafo ya go ntšha dinogana.
Keletšo ya phepo ya malwetši a itšeng
Thuto, tshedimošo le dikgakollo tša phepo di fiwa batho bao ba hlasetšwego ke  strouku, bao ba nago le kgatelelo ya madi ya godimo, twetšiswikiri, HIV/AIDS le bolwetši bja mafahla dikgatong ka moka tša tlhokomelo.
Lenane la motheo la phepo dikolong
Lenane la Motheo la Phepo Dikolong le hwetšagala dikolong tše itšeng tšeo di šupilwego go ba tša ekonomi ya fase.
Ditlhakatiro tše gabjale di sepetšwa ka mohlakanelwa le Kgoro ya Thuto.
Mmušo wa profense o ikemišeditše go fihlelela bana ba 125 000 dikolong tša praemari tše 847 profenseng ka 2004 ka lenaneo la wona la go fepa dikolo.
Diinstithušene tša dijo
INP gape e aba tlhokomelo ya sehlogwa ya badiriši ka mokgwa wa ditirelo tša dijo tša go fa phepotekanywa.
Ditaetšo:
Baeti ba mathomo kliniking/bookelong bja sekontari goba bja boraro ba tla kgopelwa go tlatša fomo gomme molwetši o tla bulelwa seswaratshedimošo.
Etla le pukwana ya gago ya ID.
Lengwalo la tšhupo go tšwa kliniking le tla nyakega ge o etela bookelo.
Dipetlele di tla kgopela setankana sa gago sa mogolo/tshekatsheko ya letseno (IRP5).
Etla le karata ya bookelo ya gago ge eba o kile wa ingwadiša le bookelo peleng.
<Doc10>
Polelo ka Motlatšatona ya Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba, Mna Ntopile Kganyago, MP, ka mohla wa tlhagišo ya mathomo bathong ya Lenane la Tshwane la Mafelo a Gare ga Toropo,  Moago wa Panka ya Resefe ya Afrika Borwa, Tshwane
Bahlankedi  ba bangwe ba mmušo ba godimo
Bahumagadi le Bahlomphegi ba diphatlalatši
Baeng bao ba hlaotšwego
Sephetho seo se tšerwego ke Kabinete ka 1997 go hlohleletša dikgoro tša mmušo tša bosetšhaba go dira mafelo a gare ga toropo ya Tshwane legae la bona la sa ruri e bile pontšho ya pono ye kgolo; nakong yeo le bjale. 
Poelo ke leano leo le logilwego gabotse go kopanya mpshafatšo ya ditoropo tša rena le pitšo ya mmušo ya mpshafatšo ya metsesetoropo le dithomišo tša kgodišo ya sekgoba go godiša moya wa taolo ya metsesetoropo wo e lego phetolo ye botse ya ditokelo tša batho, mafelobodulo a kamogelo ye borutho ya batho, kgodišo ya ekonomi le tshwaragano ya batho.
Lehono ge re le ba mathomo go lemoga pono ye, gape re keteka leeto leo re le sepetšego go fihla bjale.
Ditherišano tše di tseneletšego gantši di ipontšha  fela bjalo ka dingangišano tše di tseneletšego ka ga dinyakwa tša le dikgetho tše di lego molaleng tša dikgoro tša mmušo go ya ka ge tikologo ya tšona ye e bonagalago e amegago di sa ka tša re ntšha tseleng ya maikemišetšo a mathomong, e lego go kaonafatša tikologo ya go šoma ye e bonwago ya dikgoro tša mmušo mafelong a gare a toropo ya Tshwane.
Godimo ga moo ka nako e tee re swanetše go kgatha tema  go mpshafatšo le kaonafatšo ya mafelo a gare a toropo. 
Maikemišetšo a mangwe ao a le ona a lego bohlokwa a akaretša lesolo la go goketša peeletšo ya lekala la praebete, go aga seswantšho sa Tshwane bjalo ka toropo ya motsemošate wa bohlokwa ka Afrika le go godiša matlafatšo ya ekonomi ya Bathobaso.
Mmušo ke mongthoto wo mogologolo ebile o gare ga babeeletši ba diketapele bophelong bja ekonomi ya pušoselegae gagolo ka Ditoropongkgolo tša Johannesburg le Tshwane go la Gauteng. 
Dikgoro di nyaka lefelo la dikantoro ebile e le le le šomago botse go phethagatša ditshwanelo tša bona tša kabo ya ditirelo phethagatšong ya ditaelo tša tšona. 
Ke setlwaedi gore bontši bja meago ya mmušo e ka legorong la botse go ya go go loka kgahlanong le go fetiša go ya ka maemo a yona.
Ditsošološo, dikaonafatšo le ditokišo di tla laetša tshenyegelo ya ditšhelete le go ba le seabe karolong ya BEE ya Protšeke ya Bogare bja Toropo ya Tshwane. 
Ngwaga ka ngwaga kgoro ya bosetšhaba ka Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba e šomišitše ka godimo ga diranta tše dibilione tše pedi (R2 bilione) go lefela dikhirišo le ditefo tše dingwe tše di amanago le taolo ya thoto go swana le dikelo le ditirelo, nageng ka bophara, bobedi lekaleng la praebete le pušoselegaeng bjalo ka baholegi. 
Ka mehla ke bakgathatema ba ba tee bao ba letetšwego go eta pele tshepedišo ya tsošološo ya bogare bja toropokgolo ya Tshwane, ge go kgonega ka botšeakarolo bja Mmušo wa Profense ya Gauteng ka diprotšeke tša wona tše kgolo tša peeletšo bjalo ka ge di thekgwa ke Boemedi bja Tlhabollo ya Ekonomi ya Gauteng (GEDA).
Go ya ka seemo sa Lenaneo la Bogare bja Toropokgolo ya Tshwane, go tloga e tsebja ka la "Re Kgabiša Tshwane" ebile e bitšwa "Lefelo le le kaone go le Šomela", tebanyo e kudu go batho (bobedi bašomedi ba mmušo le setšhaba), gobane ke mo mafelong a bohle ao ba dulago go ona nakong ya go aba le go amogela ditirelo tše bohlokwa tša setšhaba. 
Ge a tsebiša Lenaneotiro la mmušo la 2004, Mopresitente, Mna Thabo Mbeki o ipileditše go dikgoro tša bosetšhaba tša Mešomo ya Setšhaba le ya Ditirelo tša Setšhaba le Tshepedišo go šomišana tshepetšong  ya protšeke go kaonafatša tikologo ya mošomo ya fisikale ya dikgoro tša mmušo le bašomedi ba setšhaba. 
Mananeokgoparara a fisikale a setšhaba ke motheo wa kabo ya ditirelo gomme bahlankedi ba mmušo ba kgohletša motheo le go dira gore e dume ka lebelo, botse le ka tshwanelo.
Nakong ya kgato ya kelo ya dinyakwa, bašomedi ba bantši ba mmušo ba go boledišanwego nabo ba gateletše bohlokwa bja mafelo a mošomo a go tšea gabotse, ao a swanelago bobedi ditikologo tša ka gare le tša ka ntle bjalo nyakego ya go šomišana le Toropokgolo ya Tshwane, woo o nago le maikarabelo a bontši bja dilo tša taolo ya setoropo go swana le sephethephethe, bohlweki, polokego, tšhireletšo le bobotse.
E re ke tšee monyetla wo go leboga bolaodi bja Tshwane le boetapele bakeng sa ponelopele kakaretšong ya protšeke ye ka go e amantšha le Dipeakanyo tša bjona tša Tlhabollo ye e Kopantšwego. 
Gabotse Memorantamo wa Kwešišano (MOU) wo re tlogo o tsenela mo nakong ye e sa fetšego pelo lehono magareng ga Kgoro ya Bosetšhaba ya Mešomo ya Setšhaba le Toropokgolo ya Tshwane, ke tiišetšo ya gore re hweditše fao ka moka re ka thomago gona.
Ke pego ya maikemišetšo go šomišana go mananeo le diprotšeke tše bobedi di holago mahlakore ka bobedi.
Molaetša wa rena go lena ke gore “mošomo o thomile” gomme mengwaga ye 10 ye e latelago e bone koketšego ya dibilione tša go feta tše seswai (R8 bilione) ka kgoro ya bosetšhaba le lekala la praebete ka ditekanetšo tša ditšhelete, dikaonafatšo tša dikhirišo le ditšhomišano tša praebete le setšhaba.
Go ya ka Bolaodi bja Lenaneo, Komititšhomo e hlomilwe gare ga Kgoro ya Ditirelo tša Setšhaba le Taolo, Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba, Kgoro ya Matlotlo a Bosetšhaba le Toropokgolo ya Tshwane. 
Magareng a tše dingwe Komiti e tla eta pele lenaneo, hlokomela le go phetha leano la thekgo ya matlotlo le go kgonthišiša phethagatšo ye e laolwago. 
Kgoro e thwetše Mna Dumisani Dlamini bjalo ka Motlatšamolaodi-Pharephare wa taolo ya lenaneo ka moka.
Ke a leboga.
<Doc11>
Mohumagadi Spikara, Mohlomphegi Tonakgolo, Bašomišani ba Kabinete, Maloko a Ntlo, baeng ba ba Hlomphegago, bahlankedi ba kgoro ya dintlo, maloko a bobegaditaba le setšhaba ka kakaretšo, le a amogelwa.
Mantšu a bagešo a laetša dipolitiki tša Afrika Borwa, gagolo ka Kapa Bodikela.
Go sa kgathale gore batho ba ba ratago kgatelopele le go šoma ka boineelo ba naga ye ba šomago, morero wa batho ba bangwe ka mehla ke go nyatša mošomo wo mobotse woo o dirilwego ke mmušo wo o hlokomelago mo nakong ye nyanenyane ye o bilego pušong.
Bagešo, bontši bja batho ba laeditše seo dintlo di se akaretšago, eupša ntumeleleng ke le fe lehlakore le lengwe.
Go ya ka nna, dintlo ga se fela ka ga madulo. 
E ka ga batho ka bobona ba ba tšeago maikarabelo a go thekga tikologo ya bona ya bohle le go betla bokamoso bja bona.
Ke ka ga go aga ditšhaba tše di iphedišago le ditikologo tša go phela tše di nago le thekgo. 
E ka ga katlego kopanong ka ditšhomišano gare ga lekala la praebete, lekala la setšhaba, Mekgatlo ye e sego ya Mmušo, eupša se se bohlokwa kudu, ke ditšhaba.
Dintlo go ya ka nna di ka hlalošwa bokaone bjalo ka tshepedišo, yeo e akaretšago peakanyo gotee le batho e sego peakanyo ya batho.
Dintlo go ya ka seemo sa Afrika Borwa ga se fela tšweletšo, eupša gape ke tshepedišo yeo e theilwego godimo ga melawana ya temokrasi tšeo batho ba naga ye ba e lwetšego ga boima.
Ke tshepedišo yeo e theeletšago batho, e dumelela batho go phethagatša ditokelo tša bona tša temokrasi go kgetha mohuta wa dintlo le mafelo ao ba nyakago go aga dintlo tša bona gona.
Ka go realo ga go na selo sa go tlontlolla le go gatelela go feta go tima batho tokelo ya bona ya go kgetha ya motheo.
Go se swane mehleng ya kgethollo, bjalo ka molwelaleago, batho ba ka boteng bja pono le leano tša ka tša kabo ya dintlo.
Bagešo, ke thabile mathapameng a lehono go le alela polelo ya ka ya bobedi ya tekanetšo bjalo ka Tona ya Profense ya Dintlo.
Gape ke ikgantšha ka go ala polelo ye tekanetšo pele ga Segopotšo sa bo10 sa temokrasi ya rena.
Go na le bohlatse bja kgonthe bja gore mmušo wo o etilwego ke ANC o fihleletše tše ntši fela ka mengwaga ya ka fase ga ye lesome ya pušo ya yona ya temokrasi go phala naga efe goba efe ye e sa kago ya dira lefaseng ka bophara. 
Sisebenzile – Re šomile.
Go ya bonneteng, go dibaka tša dintlo tše 1.4 milione tšeo mmušo o di abilego, ke a ikgantšha go tsebiša gore profense ya rena mo mengwageng ye senyane ya go feta, e agile diyuniti tše 167 000, ye e lego 11% ya karolo ya bosetšhaba. 
Se, ka kgopolo ya ka ke mošomo wo mobotse go ya ka maemo afe goba afe.
Gape ke rata go laetša gore ngwaga wa go feta o be o tletše ka ditlhohlo, tšeo di bilego le khuetšo e gampe kabong ya dintlo ka nageng ka bophara, eupša gagolo ka profenseng.
Ditlhohlo tše di bakilwe ke tsebagatšo ya sengwalwa se seswa sa pholisi le mekgwa ya go swana le kabelo ya moholegi ya R2 479 le tsebagatšo ya Sekema sa Waranti sa Lekgotla la Bosetšhaba la Ngwadišo ya Baagi ba Dintlo go dintlo tše di thekgwago ke mmušo ka ditšhelete.
Magato a ga se a lebišwe go phokotšo ya lebelo la kabo eupša go kgonthišiša gore batho ba rena ba amogela boleng bja dintlo tša theko ya fase. 
Thuto ye re e sepelago ka go phethagatša melaotshepedišo ye le ge go le bjalo e fokoditše kabo.
Go gakaletša ditaba pele e bile taba ya gore kgoro ya ka e šomile ntle le Molaodimogolo dikgwedi tše senyane. 
Se se diegišitše kgatelopele gagologolo. 
Ke thwetše, Mna. Seth Maqethuka, yo a belegetšwego le go golela Motse Kapa yoo a nago le boitemogelo bja mmušo wa bosetšhaba le wa selegae, yoo ke ratago go mo lebogiša le go mo amogela le ge ke dirile bjalo makga a mantši.
Ntle le ditlhohlo le mapheko tše ka moka, ke a thaba go tsebiša magagešo gore kgoro ya rena e kgonne go šomiša R348 milione, yeo e lego 92% ya kabelo ya dintlo Kapa Bodikela. 
Tše dingwe tša diprofense di šitilwe le go šomiša 52% ya tekanetšo ya tšona.
Se se feleleditše ka tumelelo ya disapsiti tša go balelwa go dintlo tše 25 000.
Gape le gape  malapa a bahloki a tla hwetša sebaka sa go ipshina ka dipoelo tša temokrasi ya rena.
Se bagešo, se emela koketšego ye kgolo ya diyuniti tše 3000 go bapetša le ngwaga wa go feta.
Ka go realo, ke rata go leboga karolo ye bohlokwa ye e kgathilwego ke mebasepala ka gare ga profense ya rena.
Ntle le boikgafo bja bona le mošomo wo mobotse, re be re ka se kgone go e šomiša
Go sa le bjalo, ke rata go lebogiša Toropo ya Motsekapa ge e šomišitše 70% ya tekanetšo ya rena.
Gape ga ke lebale bahlankedi ba ka la go šoma ka thata ga bona le seabe go pono ya rena ya go fa setšhaba dintlo. 
Bagešo, ke tla ba ke aketša letswalo la ka ge nka fa fela seswantšho se sebotse sa tshepedišo ya kabo ya dintlo.
Go sa na le mathata ka tshepedišong ya rena ya kabo.
Go fihla fa, re sa nyaka go kaonafatša go mafelo a a latelang ao a befilego:
Bontši bja dintlo tša rena ga sešo tša latela phetogo ya melaotshepetšo go tšwa go dintlo tša bokaakang le tša boleng.
Re sa nyaka go fetola tshepedišo ya kabo ya dintlo go tšwa go ya go aba madulo go ya go ya go aga madulo a batho a go swarelela.
Re nyaka go fetola botšeakarolo ka baholegi go tšwa go botšeakarolo bja go hloka mafolofolo go ya go bja mafolofolo.
Re nyaka go fetola dikgopolo tša batho ba gešo gore ba kgone go bona dintlo tše di thekgwago ke mmušo ka ditšhelete e sego fela bjalo ka ditšweletšwa eupša bjalo ka dithoto.
<Doc12>
SEKTHARA YA POLOKEGO E A ŠOMA
E bile kimollo ye kgolo go mma le ngwana ge James Busakwe wa matšatši a lesometshela a boelantšhwa le mmagwe wa madi ka la 7 Aporele 2006. 
Manyami a a thomile ge mmago lesea James a fihla Sepetlele sa Klerksdorp ka la 6 Aporele go etela morwagwe, gomme baoki ba lemoga ngwana o filwe mosadi yo mongwe, yoo a bego a re ke yena mmago ngwana wa madi letšatši le le fetilego.
Ka pela morago ga go dirwa ga kutollo yeo, baoki ba tsebišitše Setiši sa Maphodisa sa Kanana, gobane mosadi yoo a tšerego James o fane ka aterese ya Kanana.
Aterese nyakilwe eupša ya se hwetšwe.
Ga go na motho wa leina goba wa tlhalošo ye ya mosadi yo a tsebjago atereseng ye.
Mantšiboa a di 6 Aporele CPF ya Kanana e swere kopano. 
Mokhomišinare wa setiši wa motšwaoswere o tsebišitse kopano ka ga ngwana yo a thopilwego gomme o kgopetše mang le mang go dula a  butše mahlo le ditsebe. 
Ka bo 23:00 bošego bjoo, o mongwe wa maloko a setšhaba o leleditše maphodisa mabapi le tshedimošo ya gore mosadi yo a dulago lekaleng la gabo, yoo a bego a sa tsebje e le moimana, ka pejana o be a na le ngwana wa mošemane.
Maphodisa a latetše tshedimošo gomme ka nnete ba hwetša mosadi le ngwana. 
Bašomedi ba sepetlele ile ba bitšwa gomme ba ile ba mo tseba le semeetseng, le yena mosadi yoo a mo thopilego go tša sepetlela. 
Bohlatse bja go fapana, go akaretšwa leseka la sepetlele la plastiki, di hweditšwe ntlong ya mogononelwa.
Mosadi o swerwe gomme ngwana yo a sego a ntšhwa kotsi o bušeditšwe sepetlele, fao a kopantšwego gape le mmagwe wa madi letšatši le le latelago.
Dikgato tša maloko a setšhaba ao a tšerego karolo khwetšagalong ya ngwana, e swanetše go lebogišwa, gobane e gatelela boleng bja Polokego ya Setšhaba. 
Boleng bja Polokego ya Lekala ye e phethagaditšwego le go hlokomelwa ka tshwanelo, ga ya swanela go tsoga e nyaditšwe.
Tšwelang pele ka mošomo wo mobotse, CPF ya Kanana!
Mohumagadi yo a Hlomphegago
Ke nagana gore e bile mahlatse goba mahlatse a mabotse gore ke ile ka swanela go feta mo setišing sa lena sa maphodisa sa Mondeor, gomme ke kopane le Jenale ya SAPS ya lena. 
Ke nagana gore e gatišwa gatee ka kgwedi, gomme ke bone go kgahliša go e bala.
Nna le mogatšaka re sa tšwa go thoma kgwebo ye mpsha gomme re rata go laletša bohle, goba mang le mang wa bašomedi ba lena ge ba le tikologong ya rena, go tsena ba hwetše komiki ya mahala ya kofi goba teye mme re tshepa gore gape go tla be go na le piskiti e tee goba tše pedi go ba fa le bona.
Ka ge ke na le bonnete gore le tla kwešiša, go thoma kgwebo ye mpsha ga go bonolo gomme o ja maatla a mantši le tšhelete. 
Efela, re sa dumela gore maphodisa le badiragatši ba bangwe ba molao ba bohlokwa kudu go badudi ka moka ba Afrika Borwa.
Se ke fela se selo se se nyane se re ratago go le fa ka moka go le lebogela seo le se gafilego go kgonthišiša gore rena, badudi, re ka tšwela pele ka maphelo a rena.
Re letetše go kwa go tšwa go, goba se kaone, go bona ba bangwe ba bašomedi ba lena ba yunifomo, ba tsena ka lebenkeleng la rena le le nnyane le go ba tseba bokaone.
Ditebogo gape go lena, bašomedi ba tiragatšo ya molao ba Afrika Borwa, bakeng sa go šoma ka maatla ga bona le boineelo go beeng Afrika Borwa e bolokegile.
Mangwalo a makopana a ditaba a ka feksetšwa goba go romelwa ka emeili go Morulaganyi.
Re na le tokelo ya go rulaganya goba go kopanafatša mangwalo.
<Doc13>
BOIPILETŠO GO TŠEENG KGATO
Ka la 14 June 2007, ye nngwe ya diathekele ka go Jenale ya Inthaneteng ya SAPS (www.sapsjournalon-line.gov.za) e hlalošitše ka fao maphodisa a mabedi a Karolo ya Tlhaolo ya Difatanaga ya Welkom a swaretšwe bomenetša le bofora.
Go ya ka dipego, ba ba babedi ba, mookamedi le mohlahlobi, ba rekišitše difatanaga tšeo di humanwego ke maphodisa, go ikhola. 
Bagonenelwa bobedi ba tšweletše pele ga kgorotsheko ka di 12 June gomme molato o šutišeditšwego pele go di 21 Agosetose 2007.
Morago ga letšatši le letee, ka la 15 June 2007, ntlhakgolo ya ditaba ya News24 e begile gore: "Maphodisa a mabedi a swaretšwe go hula o itlhamile". 
Mo lebakeng le e be e le lephodisa leo le sa ithutago le mohlahlobi bao go ya ka dipego ba hutšego lebenkele la diaparo go la Marble Hall, ba utswa tšhelete, marokgo le hempe.
Bomenetša ka bophodiseng bo fihlile mafelelong. 
Mola bontši bja rena re botega, re le badudi ba go šoma ka thata, bonnyane bja maphodisa ga a laetše go itlhompha ka noši, yunifomo ya bona goba Khouto ya Maitshwaro ya Maphodisa. 
Ke nako ya maleba ya gore re fediše mekgwa ye e sa nyakegego go ya go ile ka SAPS. 
Gomme bjalo o ka thuša go tloša maphodisa a go ba le bomenetša ka go ba tšweletša nyanyeng ka mogala wo moswa wa tša bosenyi. 
Ntle le go tsebja!
Ge o belaela gore yo mongwe wa bašomišani ba gago ba na le bomenetša, goba ge o tseba motho mang le mang, e ka ba bahlankedi ba sephodisa, maloko a lapa, bašomišani, baagišani goba baeng, bao ba tšeago karolo goba go beakanya go tšea karolo medirong ya bosenyi, se o swanelago go se dira, ke go romela SMS go 32211.
Yeo ke nomoro ye mpsha ya mogala wa bosenyi woo o thakgotšwego malobanyana ke Primedia go la Sandton. 
O ka romela SMS go 32211 (ka tefo ya R1 go ye nngwe le ye nngwe) goba go www.crime-line.co.za. 
Diklereke tša datha tše di hlahlilwego di letetše go fetišetša tshedimošo go maphodisa, ao a tlago tšea kgato le semeetseng!
Karolo ye kaone ke gore o tla dula o sa tsebege. 
Bjale o na le maatla a go thuša go lwantšha bosenyi ntle le go itsenya kotsing. 
Protšeke ya Primedia e tshepiša go go se be le dipoelomorago. 
Yusuf Abramjee, Morulaganyi wa Protšeke ya Twantšho ya Bosenyi, o rile: "Ga re nyake leina la gago goba aterese ntle le ge o ithaopa go re fa gomme ga go na nyakego ya ditatamente dife goba dife, goba diponagalo kgorongtsheko. 
Se re se nyakago ke tshedimošo fela ka ga disenyi  gore maphodisa a kgone go tšea dikgato."
Lesolo le le leswa la twantšho ya bosetšhaba ya bosenyi, la dimilionemilione tša diranta le thakgotšwe ke Primedia go la Sandton ka di 7 June 2007.
E theilwe go mokgwa wa Boditšhabatšhaba wa Bathibelabosenyi. 
Bathibelabosenyi ba thomile go la Albuquerque, New Mexico, ka Setemere 1976. 
Ke tšhomišano gare ga setšhaba, bobegaditaba le boemedi tša phethagatšo ya molao gomme e hlametšwe go thibela bosenyi le go šireletša badudi. 
Lehono, go na le mananeo a Bathibelabosenyi a  1 200  go kgabaganya lefase a go šoma ka dinageng tše 20 tšeo di šomišago tshedimošo ye e abjago ke setšhaba go thuša go fediša bosenyi.
Go ya ka CEO ya Primedia Ltd, Mna William Kirsh, mananeo a a thušitše go golega basenyi ba 600 000!
Seo lephodisa le lengwe le lengwe le swanetšego go se tseba ka ga lesolo le le leswa la twantšho ya bosenyi, ke gore le na le thekgo ye e tletšego  ya Tona ya Polokego le Tšhireletšo, Mna Charles Nqakula le Mokhomišinare wa Bosetšhaba wa SAPS, Mokhomišinare Jackie Selebi. 
Mokhomišinare Selebi o tshepišitše gore "bjalo ka mokgatlo, re ya go dira ka gohlegohle maatleng a rena go dira gore protšeke ye šome." 
Potšišo ke gore o ya go dira eng ka yona? 
Thekgo ye e tletšego ya bohle e a nyakega, e sego fela go araba le semeetseng ge o ka amogela tshedimošo go tšwa go senthara ya mogala wa bosenyi, eupša gape go bapatša protšeke ye fao o ka kgonago. 
Botša batho, diCPF, dikolo, lapa la gago le bagwera ka ga protšeke ye. 
Kgonthišiša gore ba kwešiša gore lesolo le tshepiša tlhokego ya dipoelomorago, gore maina a bona a ka se tsebege seemong sefe goba sefe.
Gomme gopola gore se ga se mogala wa tšhoganetšo. 
Batho ba swanela go no bega ditšhoganetšo go 10111 goba ditišing tša sephodisa tša kgauswi le bona.
Ka lesolo le la twantšho bobegaditaba bo thuša maphodisa. 
Ba nyaka go re thuša go dira Afrika Borwa lefelo le le bolokegilego go bohle. 
Thakgolong ya protšeke ya mogala wa bosenyi, John Robbie, mogaši wa lenaneo la mesong wa Talk Radio 702, o file SAPS metšhene ya Didirišwa ya ID ye 65. 
Mna Robbie malobanyana o dirile boipiletšo go batheeletši moyeng go thuša ka boithaopo ka tšhelete go ya go metšhene ye ya didirišwa ya ID. 
Morekiši wa metšhene, Face Technology, le yena e tsentše letsogo, ka go fokotša theko ya metšhene, e lego seo se kgontšhitšego dikhamphani tšeo mathomong di thušitšego ka tšhelete ye e lekanego ya motšhene  o tee go reka ye mebedi.
Primedia le John Robbie ga se bona fela bao gabotse ba thušago maphodisa twantšhong ya bosenyi.
Bala dikanegelo dife goba dife tša katlego ka gare ga Jenale ya SAPS goba Jenale ya Inthaneteng ya SAPS gomme o tla bona ka fao melato e rarolotšwego ka thušo ya maloko a setšhaba.
Ka lesolo le le leswa la twantšho ya bosenyi le le lego tirišong, basenyi, go akaretšwa bao ba mmalwa ba go ba le bomenetša tirelong, ba ka kgona go tseba ka kgonthe ... matšatši a bona a badilwe.
<Doc14>
Tumelelo ya ETQA ya kabo ya tirelo
Ditirelo tša Mmušo wa Afrika Borwa
Kgopelo go ETQA ya  tumelelo bjalo ka moabi wa thuto le tlhahlo
Tlhalošo
Melawana yeo e amago mekgatlo ya Tiišetšo ya Khwalithi ya Tlhahlo le Thuto (ETQA) ka fase ga Bolaodi bja Mangwalo a Thuto la Afrika Borwa (SAQA) e nyaka gore baabi ba thuto le tlhahlo ba dira kgopelo ya tumelelo go ETQA. 
Go dumelelwa, baabi ba tlhahlo le thuto go nyakega gore ba ingwadiše go ya ka molao wo o amegago.
Molao mabapi le Thuto ya Godingwana le Thuto ye e Tšwelagopele o nyaka gore baabi ka moka tša thuto le tlhahlo ye e abago mangwalo a thuto ka botlalo di ngwadišwa le Kgoro ya Thuto.
Moabi wa tlhahlo le thuto o swanela go fana ka ditekanetšo tša diyuniti le/goba mangwalo a thuto ao a welago ka lekaleng tebantšho ya motheo ya lekgotla la Tiišetšo ya Khwalithi ya Tlhahlo le Thuto (ETQA) la Lekala la Bolaodi bja Tlhahlo le Thuto (SETA) goba Mokgatlo wa Profešenale.
Dinyakwa tša tumelelo:
* Dinyakwa tša tumelelo di ka gare ga tokomane ye e bitšwago Dilekanyo le Dintlhatlhahli tša Baabi gomme e humanega wepsaeteng ya SAQA.
* Dithuto (le/goba dikelo) tše di abjago ke moabi wa thuto le tlhahlo di feleletša ka go ba ditekanetšo tša yuniti le/goba mangwalo a thuto tše di ngwadišitšwego Tlhako ya Bosetšhaba ya Mangwalo a Thuto (NQF).
* Lenaneothuto le (moakanyetšo, diteng le ditlakelo tša go ithuta) amantšhwa le ditekanetšo tša diyuniti le/goba mangwalo a thuto.
* Go na le bašomedi ba ba nago le mangwalo a maswanedi a thuto (bahlahli le basekaseki ba ba ngwadišitšwego).
* Baithuti ba na le phihlelelo ya ditirelo tša thekgo ya go ithuta ya maleba.
* Mekgwa ya kelo le dithulusi tše di šomišwago go ela dinyakwa tša tekanetšo ya yuniti le/goba lengwalo la thuto e lokilego, ya kgonthe le go botega, gomme e šomišwa go kaonafatša go ithuta.
Dikgato tše di latelwago
* Romela lengwalo la maikemišetšo a gago a gago a go dumelelwa bjalo ka moabi wa tlhahlo le thuto go ETQA ya maleba.
* Romela foromo ya kgopelo le ya boitekolo ka noši go ETQA.
* Ge o sa fiwe tumelelo gomme o bona e ke tshepedišo e be e le ye e sa lokago, o na le tokelo ya go dira boipiletšo.
* Lenaneo la diETQA le dintlha  tša kgokagano di humanega wepsaeteng ya SAQA.
Go ka tšea go fihla go dikgwedi tše 6.
Tirelo ke mahala.
Diforomo tše di tlatšwago
Difomo tša kgopelo ya tumelelo tša boabi le ditokomane tše di amanago natšo di ka hwetšwa go ETQA ya maleba.
Dintlha tša kgokagano – ka kgopelo kgetha kgetho e tee:
