<Doc01>
Setheo sa Tšhireletšo ya tša Leago sa Afrika Borwa
Tšhata ya Tlhokomelo ya Badiriši
O amogetšwe go Tšhata ya rena ya Badiriši
Re nyaka gore wena, modiriši wa rena, go re ahlola ka maemo a tirelo ao re a filego ka mo gare ga tšhata ye.
Re tla go hlompha le go go fa tirelo ye botse go sepelelana le melawana ya BATHO PELE.
Bjalo ka karolo ya maikarabelo a rena re ikgafa go aba tirelo ya maemo a godimo, ra go fa tshedimošo ye e nepagetšego, keletšo le thušo go ditirelo tša rena ka moka.
Maikemišetšo a Tšhata
Tšhata ye e go botša ka ga maemo a tirelo ao o ka a emelago go Setheo sa Tšhireletšo ya tša Leago sa Afrika Borwa (SASSA).  
SASSA ke katološo ya lephaga la mmušo la kabo ya ditirelo leo le sepedišago kabo ya ditšhelete tša leago go badudi ba Afrika Borwa. 
Re tšhephiša
Go sepediša ditirelo tša tšhireletšo ya leago tša maemo a godimo, tša go se ture le go šomiša mekga ye mekaone ye e hlokago mathata.
Seo o ka se emelago go rena
Tšwetšopele le tšhireletšo ya seriti sa batho, Sephiri, Bohlomphegi, Go ba le nnete, Go hloka Ponagatšo le Tekatekano.
Ka go Etšensi ya Tšhireletšo ya tša Leago ya Afrika Borwa ka bophara, re tla
Go fa tshedimošo le keletšo ka ga dithušo tša ditšhelete tša leago tšeo o ka dirago dikgopelo tša tšona.
Go romela go dihlongwa tše dingwe tšeo di ka go thušago ka dinyakwa tša gago.
Go thuša go tlatša diforomo tša rena le go dira kgopelo ya thušo ya tšhelete ya tša leago.
Dira gore tshedimošo ye o re fago yona e be sephiri.
Dula re obamela Molaotheo wa Afrika Borwa, melao yeo e laolago tirelo ya setšhaba le melawana ya maitshwaro ya tirelo ya setšhaba
Go direla ka polelo ye o e kgethilego.
Šoma mmogo le batho bao re ba direlago le bakgathatema ba bangwe.
Dira gore kabo ya ditirelo e dule e kaonafatšwa ka nepo ya gore re fihlelele dikemelo tša gago  
Go ikgokaganya le rena
Nako le nako ge o ikgokaganya le rena ka sebele, ka mogala, ka lengwalo goba ka emeile dilo tše di latelago di tla hlaga:
Modiredi wa ditirelo tša badiriši yo a go thušago o tla tsebiša leina la gagwe.
Ge o dira dipotšišo ka mogala le ka sebele, re tla rarolla dipotšišo tša gago ka pela.
Ge e le gore ga re kgone go rarolla dipotšišo ka pela re tla fa modirelwa mabaka le go mo tsebiša gore a ka hwetša phetolo neng.
Re tla go fa nomoro ya tšhupetšo go go kgontšha gore o kgone go latišiša potšišo ya gago
Re tla go romela gore re hweditše kgokagano efe goba efe ye o e romelago gomme re tla šomana le potšišo yeo mo matšatšing a 7 a mošomo. 
Ge re ka se go arabe ka botlalo mo matšatšing a 7 a mošomo, re tla go fa lebaka le gore o ka emela go hwetša karabo neng.  
Re tla leka go rarolla potšišo ya gago mo matšatšing a 21 a mošomo.
Ge o ka re letšetša mogala, re ikemišeditše go araba mogala wa gago ka pela ka fao go ka kgonagalago ka polelo ya semmušo ye o e kgethago.
Re tla go tsebiša sephetho sefe goba sefe ka ga thušo ya gago ya ditšhelete tša leago ka go go ngwalela lengwalo
Ka dikantorong tša SASSA
Ge o fihla go ye nngwe ya dikantoro tša rena, bašomi ba rena ba thušo ba tla go thuša ka pela. 
Dikantoro tša rena ka moka di bulwa go thoma ka 08h00 go fihla ka 16h30, Mošupologo go fihla ka Labone le go thoma ka 08h00 go fihla ka 16h00 ka Labohlano.  
Ka dikantorong tša rena le mafelong a tefo o tla fihlelela dilo tše di latelago:
Sephiri
Mafelo a go leta a maleba
Dintlwana tša boithomelo
Thušo ya kalafo ge re ka tsebišwa  e sa le ka pela ka ga tlhokego yeo
Re tla tla go wena ge e le gore ka lebaka la maemo a tša maphelo o palelwa ke go tla ka dikantorong tša rena  
O ka re letšetša mogala gomme re tla beakanya go tla go go etela ka gae. 
Go šomana le kgopelo ya gago ya thušo ya tšhelete ya tša leago
Re tla thoma go šoma kgopelo ya gago ka letšatši lona leo.
Re nyaka go netefatša gore o na le maswanedi a semolao a go hwetša thušo yeo ya ditšhelete tša leago.
Re ipeela ditebanya tša go šomana le kgopelo ya gago le go lefa tšhelete ya gago ya leago mo matšatšing a 90.
Re tla go eletša ka ga tokelo ya gago ya go dira boipelaetšo sebakeng sa ge kgopelo ya gago e ka ganwa, ya fegwa le go phumolwa
Go tšea sephetho.
Ge re ka tšea sephetho ka ga kgopelo ya gago ya thušo ya tšhelete ya leago gomme wa nagana gore sephetho seo ke phošo, goba o nyaka tshedimošo ye nngwe go tšwela pele ka ga sephetho seo, o ka dira tše di latelago:
Re kgopele gore re hlaloše sephetho seo ka botlalo gomme re tla dirišana le kgopelo ya gago.
O ka dira boipelaetšo go sephetho sa rena fela mo matšatšing a 30 ka morago ga letšatšikgwedi la lengwalo la sephetho.
O ka fihlelela faele ya gago go hwetša tshedimošo efe goba efe yeo o ka e nyakago.
Maikarabelo a gago e tla ba
Go re fa:
Aterese ya gago ya poso le aterese ya gago ya madulo tše di nepagetšego.
Diphetogo go maemo a gago go swana le tša letseno, tša aterese, maemo a maphelo, bjalobjalo.
Tshedimošo goba tlhalošo ya potego, ya nnete, ye e nepagetšego le ye e feleletšego ka dinako ka moka.
Phetolo ya ka pela go mangwalo ao re go ngwalelago ona ka moka go akaretšwa ditekodišišo goba tshedimošo efe goba efe ye e kgopelwago go wena.
Naa ga o thabišwe ke ditirelo tša rena?
Ge o sa thabišwe ke tirelo ya rena ka gobane:
Re tšere nako ye telele kudu go šoma kgopelo ya tšhelete ya leago le/goba ga se wa hwetša tefelo ya gago ka nako.
Maitshwaro a mohlankedi wa rena a be a sa nyakege.
Mošomi wa rena o dirile phošo go kgopelo ya gago goba o go file keletšo ye e phošagetšego.
Ka ga phošo efe goba efe ya maikemišetšo/ye e sego ya maikemišetšo ye e dirilwego ke rena
re tsebiše ka ga yona gomme re tla phošolla phošo efe goba efe ka pela yeo re e dirilego.
Ge o nyaka go tliša ngongorego, o kgopelwa go re ngwalela goba go re letšetša mogala gomme o kgopele go lebišwa go lekala la rena la tlhokomelo ya badiriši.
Re tla ahlaahla ditirelo tša rena le wena
Re na le kgahlego go dikgopolo tša gago ka ga ditirelo tša rena.
Re tla šomiša tshedimošo ye o re fago yona go kaonafatša ditirelo tša rena. 
Hle re romele dipoelo ka ga mokgwa ofe goba ofe go ye e latelago ka mo fase:
Letšetša nomoro ya rena ya go se lefelwe ya lefelo la megala ya 0800 601 011
Tlatša karata ya ditshwaotshwao tša modiriši ye e hwetšwago bobedi ka dikantorong tša rena le ka mafelong a tefo.
Etela wepsaete ya rena go www.sassa.gov.za
Etela le lengwe la mafelo a rena a go kopana le setšhaba. 
(A selete, a kgauswi, a ditirelo le mafelo a tefo)
Romela lengwalo go ye nngwe ya dikantoro tša rena.
Dipotšišo goba ditshwaotshwao ka ga tšhata ye
Ge e le gore o nyaka tshedimošo efe goba efe go tšwela pele ka ga tšhata ye, letšetša go ye nngwe ya dikantoro tša rena. 
O ka hwetša tšhata ye ka Breile, ka kgatišo ya medumo le ka CD, ge o e kgopela.
Tšhata ye e tla thoma go šoma ka di 01/04/2007 gomme e tla lekodišišwa leswa ngwaga o mongwe le o mongwe go tsenya ditshwaotshwao tša gago.
<Doc02>
Tirelo ya Dipalopalo ya Afrika Borwa - Ditaba
Dipalopalo tša ka gare: Nyakego ya dipalopalo e tla oketšega ge temokrasi e ikepela
Sengwalwa se se phatlaladitšwe la mathomo ka gare ga Business Report ya la 05 Agostose 2004
Mo bekeng ye e fetilego ke ile ka tsenela kopano ya lekgotlakeletšo la selete ya Senthara ya Tlhahlo ka ga Dipalopalo ya ka Bohlabela bja Afrika ka Tanzania, fao ke bilego le sebaka sa go tsenela moletlo wa bo 39 wa ngwaga ka ngwaga wa dialoga tša thuto wa senthara ye, fao maloko a bašomi ba Tirelo ya Dipalopalo ya Afrika Borwa ba kgathilego tema.
Tlhahlo ya bašomi ba Tirelo ya Dipalopalo ya Afrika Borwake seo se ratwago ke khamphani ye.
Ka pela ge ke se na go thwalwa bjalo ka radipalopalophare, wa Tirelo ya Dipalopalo ya Afrika Borwa,  ka tirišano le Lekgotla la Dipalopalo, ke ile ka nyaka ka pela dihlongwa tšeo di abago tlhahlo ya maleba ka ga tshedimošo ye e bolokilwego ya semmušo.
Re hlaotše dihlongwa tše pedi: senthara ya tlhahlo ka Dar es Salaam, Tanzania, le Sehlongwa sa Dipalopalo le Ekonomi ye e Dirišwago ka Uganda.
Senthara ye ya tlhahlo e hlomilwe ka 1965 ke Khomišene ya tša Ekonomi ya UN ka Afrika,  Mokgatlo wa Ditirelo tša Tlwaelo wa Bohlabela bja Afrika le Lenaneotlhabollo la UN.
Ka 1977, mmušo wa Tanzania o be o šetše o laola tshepedišo ya senthara ye, gomme wa oketša palo ya dinaga tša Afrika tšeo o di direlago go fihla go tše 13.
Sehlongwa sa ka Uganda se hlomilwe ka 1969, ka tlhako ya semolao ya Yunibesithi ya Makerere. 
Maikemišetšo a sona ao a beilwego e be e le tlhahlo ya maemo a godimo ya bašomi ba phrofešene ka go dipalopalo le ka go ekonomi ye e dirišwago.
Mo mengwageng ye meraro ye e fetilego, Stats SA e be e romela bašomi mo dihlongweng tše. 
Mo ngwageng wo o fetilego, sehlopha sa mathomo se ile sa aloga dithutong. 
Go tloga mola ba boago, ba laeditše kaonafalo ye kgolo ka mošomo, gomme ba bangwe bjale ba maemong a bolaodi.
Le ge go le bjale, Stats SA e lebane le ditlhohlo tše diswa. 
Nyakego ya tshedimošo ya dipalopalo gore go tšewe diphetho, ka mafapheng ka moka a mmušo, e oketšegile kudu. 
Kudukudu, batho bao ba hlahlilwego ka go kgoboketša le go šomiša tshedimošo ya dipalopalo ka mebasepaleng ba thoma go ba bohlokwa.
Go fihlelela nyakego ye, re tla swanela ke go hlahla batho ka kelo ya go ka lekana ba 2 000 ka ngwaga.
Senthara ya tlhahlo ya Tanzania le Sehlongwa sa Dipalopalo le Ekonomi ye e Dirišwago sa Uganda se ka se kgone go hlahla batho ba bantši ka tsela ye.
Ge a bula khonferense ya Mokgatlo wa Dipalopalo ya Afrika Borwa, tona ya ditšhelete Trevor Manuel o ile a hlohla diyunibesithi tša Afrika Borwa go rarolla tlhaelelo ya bokgoni bja dipalopalo ye e lego gona go thuša mmušo go tšea diphetho tše di nago le tsebo ka go diriša tshedimošo ya dipalopalo ye e nepagetšego.
Stats SA e thomišitše ka dipoledišano le diyunibesithi ka maikemišetšo a go tsebagatša tlhahlo ya mohuta woo. 
Le ge go le bjale, mo lebakeng le ga go yunibesithi ya Afrika Borwa yeo e abago thuto ka dipalopalo tša semmušo.
Stats SA e beakanya go hloma sehlongwa sa tlhahlo ka ga dipalopalo e se kgale, seo se abago tlhahlo ka ga dipalopalo tša semmušo go bašomi ba ka gare le go bašomedi go tšwa ka dikgorong tše dingwe bobedi.
Go tsenywa tirišong ga dipalopalo tša bosetšhaba go tla feletša ka nyakego ya go hloma makala a dipalopalo ka dikgorong tša mmušo tše di fapafapanego, gomme se se tla tšweletša nyakego ye kgolo ya bokgoni bja dipalopalo.
Le ge go le bjale, tlhabollo ya bokgoni bja dipalopalo e kgokagane le nyakego ye e fetago ya mmušo ya tshedimošo ye e bnepagetšego.
Dipalopalo di amana kudu le motheo wa temokrasi. 
HG Wells, ge go thoma ngwagakgolo wa  bo 20, o boletše gore ka moso, dipalopalo di tlo hlokagala go badudi go swana le ge go hlokagala bokgoni bja go ngwala le bja go bala.
Dipalopalo tša setšhaba ke phihlelelo ya setšo ye e sa tšwago go dirwa yeo e tšweletšego ge go thoma temokrasi. 
Ka seemong sa Afrika, fao temokrasi e lego tiragalo ye e sa tšwago go diragala, re tlo bona tlhatlogo ye kgolo ka go nyakego ya dipalopalo tša setšhaba ge temokrasi e ikepela.
Boradipalopalo ke bahlokomedi ba melawana ya temokrasi ya tlhokego ya sephiri ka kelong le ka phihlelelong, gomme ka go realo ke bahlokomedi ba boikarabelo.
Seo ke selo se bohlokwa ka lesolong la go oketša bokgoni bja dipalopalo, le go hlabolla dihlongwa tše di nyakegago go oketša go ruta tshedimošo ye e bolokilwego ya semmušo kudu le ka lebelo.
Pali Lehohla ke radipalopalopharephare le hlogo ya Tirelo ya Dipalopalo ya Afrika Borwa.
Go hwetša tshedimošo ka botlalo ka ga Tirelo ya Dipalopalo ya Afrika Borwa le ditšweletšo tša yona, etela www.statssa.gov.za goba letšetša (012) 310-8600
<Doc03>
Matšatši a 16 a Lesolo: naa o be o tseba?
Go tloga ka 1994, Mmušo o hlamile melao ka nepo ya go phošolla diphošo tšeo di bego di ama basadi le bana.
Molao wa Kgodišo ya Tekatekano le Thibelo ya Kgethologanyo ye e Sego ya loka, wa 2000 o fetišitšwe go netefatša gore yo mongwe le yo mongwe o ipshina ka ditokelo tša Moloatheo.
Molao wo o netefatša gore basadi ba ipshina ka ditokelo le ditokologo ka go lekana, ka nepo ya go rarolla diphošo tša nako ye e fetilego.
Molao wa Tekatekano Mešomong, wa 1998 o netefatša gore go kgethologanya batho ge o ba thwala mešomong, ka mešomong le ka letsenong ka gare ga mmaraka wa bašomi mo go bakilwego ke melao ya kgethologanyo go a fedišwa. 
O hlohleletša kemedi ye e lekanago ya basadi le batho ba bangwe bao ba hlokišitšwego menyetla mo nakong ye e fetilego ka maemong ka moka a ditheo tša setšhaba le tša phraebete.
Molao wa Tlhokomelo ya Bana, wa 1998 o tiišetša tokelo ya ngwana ya gore a be le maemo a bophelo ao a loketšego kgolo ya mmele, ya monagano, ya semoya le ya leago.
Molao wo o netefatša gore tlhokomelo ya ngwana e hwetšwa go batswadi goba go batho ba bangwe bao ba rwelego maikarabelo a ditšhelete go ngwana yoo.
Molao wa Dikgaruru tša ka Malapeng, wa 1998 o tsentšwe tirišong go fa batšwasehlabelo ba dikgaruru tšhireletšo ya godimodimo go tlaišo ya ka malapeng. 
Basadi, bao e lego bona ba angwago ke dikgaruru tša ka malapeng, bjale ba na le kimollo ya semolao ye e tlago netefatša tšhireletšo ya bona.
Molao wa Bana, wa 2005 le Molaophetošwa wa Bana, wa 2007 o tsentšwe tirišong gareng ga tše dingwe, go šireletša bana go tlaišo, go tlhokomologo, go tšhomišobošaedi goba go nyenyefatšo.
Mmušo o tsentše tirišong le go thekga ditsenogare tše ntši tšeo di šireletšago seriti sa batho sa basadi le bana.
Tšhata ya Ditokelo tša Bana e a lekodišišwa le go mpshafatšwa gape go akaretša ditlhohlo tšeo di tšwelelago tša go swana le tšhomišo ya bana bjalo ka batho bao ba dirago tša thobalano le go bontšha bana diswantšho tša thobalano.
Mmušo o arabetše tlhohlo ya kgapeletšo ya bana gore ba nyalwe e be batho ba bagolo ka go diriša lebaka leo le sa kwagalego la gore ba phethagatša setlwaedi sa setšo seo se bitšwago "Ukuthwala". 
Mmušo o ikgafile go netefatša gore setšo le ditlwaedi tše dingwe di sepelelana le Molaotheo le melao ya maleba.
Tshepedišo e sa dirwa go hloma leswa dyuniti tša maphodisa tšeo di kgethegilego tšeo di šomanago ka melato ya ka malapeng le ya tša thobalano le bosenyi bjo bongwe kgahlanong le basadi le bana.
Go hlongwa ga makala a go tla kgopela tsebo ye e hlokegago go maatlafatša taolo le tshekišo ye e atlegilego ya bosenyi kgahlanong le basadi le bana.  
Mo lebakeng le go na le Disenthara tše 17 tša Tlhokomelo tša Thuthuzela go ralala le naga ka ditšhabeng tšeo di nago le ditiragalo tše ntši tša dikgaruiru tša thobalano. 
Disenthara tše di aba ditirelo tša maphelo le tša bobotlana ke bašomi ba mangwalo gammogo le go thomiša ditshepedišo tša go fa dipego tša go hloka mathata le tshekišo ya melato ka tikologong yeo e hlomphegago gape ya go hlokomela.
Dikhwama tša Khwetšo ya Dithoto tša Bosenyi di šomišitšwe go thekga diprotšeke tše 19 tša maatlafatšo ya batšwasehlabelo.
Tša Taolo ya Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Ntwa le Bosenyi yeo e nago le ditirelo tšeo di abjago ke mekgatlo ya mmušo le ya setšhaba ye e fetago ye 1 500 ka diprofenseng ka moka e hlabolotšwe.
Lekala le le maatlafatša batho go fihlelela ditirelo tšeo di hwetšagalago ka lefelong la bona. 
Mafelo ao a nago le segwera go batšwasehlabelo a hlomilwe ka ditešeng tša maphodisa  tšeo di lego mafelong ao a nago le bosenyi bjo bogolo go batho
Dikgorotsheko tšeo di Diretšwego fela Melato ya Thobalano di hlomilwe.
Molao wa Dikgaruru tša ka Malapeng o dirile gore go hlongwe madulo. 
Mo lebakeng le go na le madulo a 96 ka Afrika Borwa, go tloga go a 39 ka 2001.
Ditokelo ka go Tšhata ya Batšwasehlabelo di fetošetšwa go ba nnete go batšwasehlabelo ba bosenyi bao ba boledišanago le Tshepedišo ya Toka ka ga Bosenyi
Tšhata ye e akaretša Melawana ya Fasefase ka ga Ditirelo tša Batšwasehlabelo ba Bosenyi, gomme e hlagiša tlhako ya semolao go batšwasehlabelo go tiišetša ditokelo tša bona go ditirelo tšeo di emetšwego go Tshepedišo ya Toka ya tša Bosenyi. 
Ka go tsenya tirišong ga Tšhata ya Batšwasehlabelo, palo ya matšatši ao a tšewago go phetha molato ka Kgorotshekong ya Melato ya tša Thobalano e fokotšegile go tloga go matšatši a 285 go ya go a 142.
Tšhata ye gape ke nyakego ya gore Mmušo wa Afrika Borwa o fihlelele tlamego ya ona ya boditšhabatšhaba mabapi le Kwano ya Mokgatlo wa Dinagakopano (UN) ya Melawana ya Motheo ya Toka ya Batšwasehlabelo ba Bosenyi le Tšhomišobošaedi ya Maatla.
Tirišano ya boditšhabatšhaba ya go rarolla ditlhohlo tša dikgaruru kgahlanong le basadi le bana.
Afrika Borwa e rometše pego ya yona ka ga kgatelopele ye e dirilwego ka ga go phethagatša ga Kwano ya mabapi le Phedišo le kgethologanyo kgahlanong le basadi go komiti ya CEDAW ya UN.
Afrika Borwa e bile monggae wa Kopano ya Ditona tša Dinaga tše di Hlabologago tša Borwa bja Afrika (SADC) (ka Oktoboro 09) go fetša leanotiro la togamaano la ka seleteng se ka ga go gweba ka batho, kudukudu basadi le bana.
Tshepedišo ya SADC ka ga Bong le Tlhabollo e bolela gore Dinagamaloko tša SADC di tla re ka 2015 tša be di tsentše tirišong melao ye e lwantšhago tlaišo ya thobalano.
Afrika Borwa e bile monggae wa Samiti ya ka Seleteng ya Toka go tša Bong (ka di 9–10 Nofemere 2009), ka go kopanya mmogo baemedi go tšwa ka dinageng tša Afrika go abelana ka maitemogelo a bona le ditiro tše kaonekaone tša go fediša ntwa ye theilwego go tša thobalano le bong.
O se ke wa lebelela thoko, lwantšha tlaišo
<Doc04>
Lefokwana la Sephiri  
Kgoro ya Dintlo e ikgafile go šireletša sephiri sa gago le go hlabolla theknolotši ye e go fago maitemogelo a maatla kudu le ao a bolokegilego a inthaneteng. 
Lefokwana le la Sephiri le dirišwa go wepsaete ya Kgoro ya Dintlo ebile le laola kgoboketšo ya tshedimošo le tšhomišo ya yona. 
Ka go šomiša wepsaete ya Kgoro ya Dintlo, o dumelelana le ditiro tše kaone tša tshedimošo tšeo di hlalošitšwego ka mo lefokwaneng le.
Kgoboketšo ya Tshedimošo ya Gago ya Sephiri
Kgoro ya Dintlo e kgoboketša tshedimošo yeo e tsebagatšago batho, ya go swana le aterese ya emeile, leina, aterese ya ka gae goba ya mošomong goba nomoro ya mogala.
Kgoro ya Dintlo e kgoboketša gape tshedimošo ye e sa tsebišego leina ka ga dipalopalo tša sebopego sa setšhaba, e lego seo se sego sa moswananoši go wena, go swana le khoute ya ZIP, mengwaga, bong, tše o di ratago, dikgahlego le diratwa.
Go na gape le tshedimošo ka ga hatewere  le softewere ya khomphutha ya gago yeo e kgoboketšwago ka maitirišo ke Kgoro ya Dintlo. 
Tshedimošo ye e ka akaretša: aterese ya gago ya IP, mohuta wa praosara, maina a tomeine, dinako tša phihlelelo le go lebišwa diatereseng tša diwepsaete. 
Tshedimošo ye e šomišwa ke Kgoro ya Dintlo go sepetša tirelo, go tšwetša pele boleng bja tirelo, le go fana ka dipalopalo tša kakaretšo mabapi le tšhomišo ya wepsaete ya Kgoro ya Dintlo.
Hle gopola gore ge o bolollago thwii tshedimošo ye e ka tsebagatšago sephiri goba data ya bohlokwa ya sephiri ka go šomiša diboto tša melaetša ya setšhaba tša Kgoro ya Dintlo, tshedimošo ye e ka kgoboketšwa le go šomišwa ke ba bangwe.
Hlokomela: Kgoro ya Dintlo ga e bale dikgokagano dife goba dife tša gago tša sephiri tša inthaneteng.
Kgoro ya Dintlo e go hlohleletša go lekodišiša mafokwana a sephiri a diwepsaete tše o di kgethago go kgokagana le tšona go tšwa ka go Kgoro ya Dintlo gore o kgone go kwešiša ka fao diwepsaete tšeo di kgoboketšago, di šomišago le go abelana tshedimošo ka gona. 
Kgoro ya Dintlo ga e rwale maikarabelo go mafokwana a sephiri goba go diteng tše dingwe ka ga diwepsaete tša ka ntle ga Kgoro ya Dintlo le ka ntle ga sehlopha sa diwepsaete tša Kgoro ya Dintlo.
Tšhomišo ya Tshedimošo ya Sephiri
Kgoro ya Dintlo e kgoboketša le go šomiša tshedimošo ya gago ya sephiri go sepediša wepsaete ya Kgoro ya Dintlo le go aba ditirelo tšeo o di kgopetšego.
Kgoro ya Dintlo e šomiša gape tshedimošo yeo e go tsebišago na nepo ya go go tsebiša ka ga ditšweletšwa goba ditirelo tše dingwe tšeo di hwetšagalago ka go Kgoro ya Dintlo le go dihlongwa tše di ngwadišitšwego le yona. 
Kgoro ya Dintlo e ka ikgokaganya le wena gape ka diphatišišo tša go dira dinyakišišo ka ga maikutlo a gago mabapi le ditirelo tša bjale goba ka ga ditirelo tše diswa tše di ka abjago.
Kgoro ya Dintlo ga e rekiše, ga e rente goba ga e hiriše mananeo a badiriši ba yona go batho ba bangwe ba boraro. 
Kgoro ya Dintlo e ka, nako le nako, ikgokaganya le wena legatong la badirišani ba ka ntle ba kgwebo ka ga kabo ye itšego yeo e ka bago ya kgahlego ya gago. 
Mabakeng a mohuta woo, tshedimošo ya gago ya moswananoši yeo e go tsebagatšago (emeile, leina, aterese, nomoro ya mogala) ga e fetišetšwe go motho yo mongwe wa boraro. 
Godimo ga fao, Kgoro ya Dintlo e ka fa bao ba tshephagalago tshedimošo go re thuša go dira tshekatsheko ya dipalopalo, ya go romela emeile goba poso, ya go fa thekgo ya badiriši, goba ya rulaganya gore dilo di tlišwe go wena. 
Batho bao ka moka ba boraro ba ileditšwe go šomiša tshedimošo ya gago ya sephiri ka ntle le ge ba aba ditirelo tše go Kgoro ya Dintlo, ebile ba kgopelwa go dira sephiri sa tshedimošo ya gago.
Kgoro ya Dintlo ga e šomiše goba ya bololla tshedimošo ya sephiri ya bohlokwa, ya go swana le morafe, sedumedi, goba boingwadišo bja sepolotiki, kantle le tumelelo ya gago ye e filwego.
Kgoro ya Dintlo e latišiša diwepsaete le matlakala ao badiriši ba rena ba a etelago ka gare ga Kgoro ya Dintlo, ka nepo ya go tseba gore ditirelo tša Kgoro ya Dintlo di tumile kudu ka eng. 
Tshedimošo ye e kgobokeditšwego e šomišwa go aba diteng tšeo di dirilwego go ya ka badiriši le papatšo ka gare ga Kgoro ya Dintlo go badiriši bao maitshwaro a bona a laetšago gore ba na le kgahlego go lefapha le itšego.
Diweposaete tša Kgoro ya Dintlo di tla bololla tshedimošo ya gago ya sephiri, kantle le go go tsebiša, ge fela e kgopelwa go dira bjalo ke molao goba ka tumelo ya moya o mokaone ya gore tiro yeo e a hlokagala go: (a) obamela ditaelo tša molao goba go obamela tshepedišo ya semolao yeo e filwego Kgoro ya Dintlo goba saeteng; (b) šireletša le go lwela ditokelo goba thoto ya Kgoro ya Dintlo; le, (c) dira ka fase ga maemo a tšhoganetšo a go šireletša polokego ya sephiri sa bašomiši ba Kgoro ya Dintlo, goba sa setšhaba.
Tšhomišo ya Dikhukhi
Wepsaete ya Kgoro ya Dintlo e šomiša "dikhukhi" go go thuša go dira gore maitemogelo a gago a inthaneteng a dirwe go ya ka fao o nyakago. 
Khukhi ke faele ya dingwalwa yeo e bewago tisking ya gago e kgolo ke seba ya letlakala la wepsaete. 
Dikhukhi di ka se šomišwe go diragatša mananeo goba go tliša dibaerase khomphutheng ya gago. 
Dikhukhu di fiwa wena ka mokgwa wo o swanago o nnoši, gomme di kgona go balwa fela ke seba ya wepsaete ka tomeineng yeo e go filego khukhi yeo.
Ye nngwe ya maikemišetšo a magolo a dikhukhi ke go go fa setlabelo se sekaone sa go go bolokela nako. 
Maikemišetšo a khukhi ke go botša sebara ya wepo gore o boetše letlakaleng le itšego.
Mohlala, ge o dira matlakala a Kgoro ya Dintlo go ya ka fao o nyakago, goba wa ingwadiša le saete goba le ditirelo tša Kgoro ya Dintlo, khukhi e thuša Kgoro ya Dintlo go gopola tshedimošo ya gago ye itšego ka ga diketelo tša moragonyana.
Se se nolofatša tshepedišo ya go gatiša tshedimošo ya gago ya sephiri, ya go swana le diaterese tša thomelo ya mananeotefo, diaterese tša thomelo ya diphahlo ka dikepe, bjalobjalo. 
Ge o boela go Wepsaete yona yela ya Kgoro ya Dintlo, tshedimošo ye o fanego ka yona mo nakong ye e fetilego e kgona go hwetšwa, gore o kgone go šomiša ditlabelo bonolo tša Kgoro ya Dintlo tšeo o di dirilego ka fao o nyakago ka gona.
O na le bokgoni bja go amogela goba go gana dikhukhi.
Bontši bja dipraosara tša wepsaete di amogela dikhukhi ka maitirišo, eupša ka tlwaelo o ka fetoša peakanyo ya praosara ya gago gore e gane dikhukhi ge o nyaka. 
Ge o kgetha go gana dikhukhi, o ka no se kgone go itemogela ditlabelo tša poledišano tša ditirelo tša Kgoro ya Dintlo goba tša diwepsaete tše o di etelago.
Tšhireletšo ya Tshedimošo ya gago ya Sephiri
Kgoro ya Dintlo e šireletša tshedimošo ya gago ya sephiri gore e seke ya fihlelelwa, ya šomišwa goba go tsebagatšwa ka fao go sego gwa dumelelwa. 
Kgoro ya Dintlo e šireletša tshedimošo yeo e go tsebagatšago yeo o e fago diseba tša dikhomphutha ka seemong seo se laotšwego le seo se šireletšegilego, seo se šireleditšwego go phihlelelo, go tšhomišo goba go tsebagatšo ye e sego ya dumelelwa. 
Ge tshedimošo ya sephiri (ya go swana le nomoro ya karata ya khretiti) e fetišetšwa go diwepsaete tše dingwe, e šireletšwa ka go šomiša mokgwaphihlo, wa go swana le phrothokhole ya Llaga ya Sokete ye e Bolokegilego (SSL).
Diphetošo go Lefokwana le
Kgoro ya Dintlo e tla fela e mpshafatša Lefokwana le la Sephiri go laetša poelo ya khamphani le ya badiriši. 
Kgoro ya Dintlo e go hlohleletša gore o fele o lekodišiša Lefokwana le nako le nako gore o sedimošwe ka ga ka fao Kgoro ya Dintlo e šireletšago tshedimošo ya gago.
Tshedimošo ya Boikgokaganyo
Kgoro ya Dintlo e amogela ditshwaotshwao tša gago mabapi le Lefokwana le la Sephiri. 
Ge o dumela gore Kgoro ya Dintlo ga se ya obamela Lefokwana le, o kgopelwa go ikgokaganya le Kgoro ya Dintlo go webmaster@kznhousing.gov.za.
Re tla šomiša maitekelo ao a kwagalago go tša kgwebo go lekola le go phošolla bothata bjo ka pela.
<Doc05>
Polelo ya Tonakgolo Ebrahim Rasool ka Moletlong wa Baithuti bao ba phethilego dithuto tša Marematlou
Lehono re tlile mo go lebogiša baithuti ba rena ba marematlou bao ba tšweletšego ka dihlora.
Re re go bona: Le šomile gabotse! Re ikgantšha ka lena, Phrobentshe le Naga di ikgantšha ka lena, batswadi ba lena ba ikgantšha ka lena, gomme se bohlokwa kudu ke gore le swanetše go ikgantšha ka bolena.
Lebaka la gore re ikgantšhe lebakeng la go swana le le, ke go lemoga gore ka nako yeo go tšwelelago katlego ka morago ga lebaka le letelele la boima le go itima tše ntši, ke gore lehono le emetše nako ya go bona se sekaone go tšwa mabakeng ao a ka hlalošwago bokaone bjalo ka ao a hlakahlakanego.
Marematlou ke marangrang.
Mo mengwageng ye e fetilego ye lesome re ile ra swanela ke go fetoša lenaneo ka moka la thuto go tšwa ka seemong sa kgethologanyo. 
Re atlegile kudu mabapi le kopanyo ye kgolo, lenaneothuto le tlhahlobo e tee, palo ya godimo ya bao ba ngwalago ditlhahlobo tša marematlou le go tšwelela, le temogo ya gore thuto le yona e direla dinyakwa tša go feta tša motho o tee fela – gore ekonomi ka moka e tshephile sehlopha sa mabokgoni ao a beilwego ke lenaneo la thuto.
Marematlou ka nnete ke marangrang.
Baetapele ba rena bao ba kgobokanego fa Leeuwenhof ba tloga e le ba bakaone kudu kantle le pelaelo, bao ba fihleletšego tše kaonekaone, ba swanelwa ke ditumišo tšohle tšeo Phrobentshe ye e ka di kgonago.
Le ge go le bjale re gopola gape palo ya 71% ya setšhaba sa mengwaga ye e fetago ye 20 bao ba sego ba phetha dithuto tša sekolo se se phagamego, e lego seripagare sa ba 80 000 ya bao ba tsenego ka go Kreiti ya 1 le lena mengwaga ye 12 ye e fetilego bao ba sego ba ngwala ditlhahlobo ka 2004 ka ge ba tlogetše sekolo mo tseleng, gomme ba bangwe ba bantši bao ba ngwadilego, eupša ka lebaka la dikgetho tša dithuto le dikreiti, ba nago le disetifikeiti tša marematlou tšeo di ka se amogelwego ke ekonomi goba ke thuto ya godingwana.
Marematlou a tloga a hlakahlakanego le go feta ka ge le le taetšo ya mošomo wa rena. 
Setšhaba se ahlola bokamoso bja rena ka mošomo wa lena. 
Ba bea kholofelo ya bona go go phela gabotse ga lena. 
Ba bea kholofelo ya bona ya ka moso go peeletšo ya rena ka go lenaneo la thuto leo le kopanago mo lebakeng le la moketeko. 
Gomme ee, setseka se segolo kudu sa ditekanyetšo tša bosetšhaba le tša diphrobentshe di ya ka thutong. 
Ngwaga wo fela, gore re boloke go thwalwa ga barutiši ba 2000 re ile ra swanela ke go phamoša tšhelete go tšwa ka mešomong ye mengwe ya phrobentshe ra e iša ka thutong. 
Re ile ra swanela ke go maatlafatša peeletšo ya rena ka dikolong tšeo di hlokago gore ge re oketša palo ya tšhelete tekatekano ya thuto e kwagala kudu ka tumelong ya bokamoso ka sekolong se sengwe le se sengwe sa lekheišeneng.
Se bohlokwa kudu ke gore, Tona Dugmore le Mosuphritentepharephare Swartz, re ile ra nepa go tšweletša Leano la Merero ya Bašomi go dira gore peeletšo ye ka moka e kgwagale e le ye e lego molaong. 
Re swanetše go tšweletša baithuti bao ba phethilego dithuto tša marematlou bao ba tiilego mekgweng ya bona, bao ba tšwelelago gabotse ka dipoelong tša bona, bao ba lego maleba go ekonomi, bao ba botegelago setšhaba sa bona, le bao ba holago batho.
Se ke seo re tlilego go se keteka lehono. 
Le emetše dikholofelo tše ge re dutše re aga Legae la rena la Bohle. 
Re keteka diphihlelelo tša rena ka gobane le itimile tše ntši la ba la šoma kudu, batswadi ba lena ba itimile tše ntši gomme ba le tsenya sekolo, gomme setšhaba sa lena se itimile tše ntši gomme sa beeletša bokamoso bja lena.
Bontši bo belaela mohola wa go keteka diphihlelelo tša marematlou ka lebaka la marangrang le taba ya gore go ka no ba go sa laetša mašaledi a mmušo wa aparteiti.
Ke lena fela bao le ka fenyago se ka go ikgafa ka mafolofolo le ka tsepelelo go ageng ga Legae la Bohle, leo le sa kgethologanyego ka bong gape leo le nago le tekatekano kudu.
Se se swanetše go laetšwa ka go dikgetho ka moka tšeo le di tšeago go tloga mo lebakeng le go ya pele.
Go fihla mo lebakeng le le swanetše fela ke go kgetha ka fao le ka šomago kudu ka gona. 
Setifikeiti sa gago sa marematlou se a go kgontšha le go go gapeletša go tšea diphetho le dikgetho mabapi le gore o nyaka go ba motho wa mohuta mang le mohuta wa bophelo bjo o nyakago go bo phela.
Re a le lebogiša ebile re le lakaletša mahlatse le mahlogonolo.
<Doc06>
Thomo ya Taolo ya Protšeke ya Kgokagano ya Mmušo ya 2010 ke go:
nolofatša phihlelelo ya maikemišetšo a kgokagano ya leano la Phadišano ya Sebjana sa Lefase sa Kgwele ya Maoto sa FIFA ya mathomo ka Afrika
šomiša bontši bja dibaka tše tša moswananoši go hlagiša le go tšwela pele go aga botee le boikgantšho gareng ga MaAfrika Borwa
hlohleletša bafsa ba rena
bapatša naga ye lefaseng
hloma seemo sa kgokagano seo se thušago gore re šomiše sebaka se go akgofiša tlhabollo le go oketša dibaka
aga botee bja Afrika.
Se se tla fihlelelwa ka:
go aba boetapele le tswalano ya dikgokagano tša mmušo tša Mogopo wa Lefase wa 2010
go aga selekane sa bosetšhaba sa diboleledi tša setšhaba le tša phraebete go putlaganya mafapha, gammogo le go hloma diboka le diboleledi ka khontinenteng le go ralala le lefase ka bophara, gore naga le khontinente mmogo di šomiše sebaka se sa kgokagano sa bophelo ka moka
go dira diprotšeke tše dikgolo tša kgokagano ya mmušo tša Mogopo wa Lefase wa Kgwele ya Maoto wa 2010.
<Doc07>
Melawana ya Sephethephethe sa Mebileng ya Bosetšhaba e Fetošitšwe go kaonafatša polokego mebileng
POLOKWANE: Melawana ya Sephethephethe sa Mebileng ya Bosetšhaba e fetošitšwe. 
Se se bitšwa phetošo ya bo Lesomešupa gomme e thomile go šoma ge e phatlalatšwa.
Kgoro ya Ditsela le Dinamelwa e tsebiša baotledi ba difatanaga ka ga diphetošo tše gomme tšona ke:
Difatanaga tše diswa tšeo di ngwadišitšwego ka morago ga di 01 Agostose 2010 di swanetše go ba le dinomoropolata tšeo di bofeletšwego ka diphopribete goba ka dipautu.  
Ge e le gore ga e kgone go bofelelwa sefatanageng e swanetše go tsenywa ka gare ga seswari seo se obamelago SANS 973. 
Phetošo ye e tla fokotša bosenyi le melato ya sephethephethe sa mebileng yeo e dirwago ke baotledi ba difatanaga bao ba tlošago dinomoropolata gabonolo gore ba se ke ba lotwa.
Go ka se be bonolo go tloša nomoropolata le go e bušetša ka morago ga go dira bosenyi ka ge se se tla dira gore go be le ditshenyegelo tša tlaleletšo. 
Nomoropolata e dirilwe ka aluminiamo gomme se se tla dira gore go be boima gore e swe fao e ka se tsebjego nakong ya kotsi.
Go thoma ka la 1 Feberware 2011 batho bao ba hwetšago mangwalo a go otlela a khoute ya C, C1, EC goba ya EC1 ba ka se dumelelwe go otlela sefatanaga seo se nyakago go otlelwa ka laesentshe ya khoute ya B goba ka ya khoute ya EB (go ya ka melawana ya kgale motho yo a bego a na le laesentshe ya khoute ya 10, 11, 13 goba ya 14 o be a ka se otlele sefatanaga seo o swanetšego go ba le laesentshe ya khoute ya 08).  
Se se tla šoma fela go beng ba dilaesentshe ba baswa. 
Palo ye kgolo kudu ya bao ba ithutago go otlela ba dira kgopelo ya dilaesentshe tša go otlela difatanaga tše kgolo e sego tša difatanaga tše nnyane gore ba kgone go efoga diteko tša go phaka sefatanaga go bekelela le tše dingwe go fa mohlala. 
Nnete ke gore ge ba šetše ba hweditše dilaesentshe tša bona tša difatanaga tše kgolo, ba otlela difatanaga tše nnyane tšeo ba sego ba tlwaela ditlabelo tša tšona tša go di otlela gomme ba feletša ba amega dikotsing. 
Go emetšwe gape gore baotledi ka moka bao ba hweditšego dilaesentshe tša go otlela difatanaga tše kgolo ba swanetše go ba le Ditumelelo tša go Otlela tša Sephrofešenale, eupša dipalopalo di laetša seo se fapanego. 
Se ke bohlatse bja gore bakgopedi ba dilaesentshe ba nyaka dilaesentshe tšeo tša go otlela gore ba otlele difatanaga tše nnyane e sego difatanaga tše kgolo.
Ditlabelo tša Taolo ya Mosepelo wa go se Tšokatšoke tša dipese tše nnyane le tše kgolwane di a tsebagatšwa ka go fana ka setifikeiti gomme se se bopa karolo ya teko ya go bona gore sefatanaga se loketše tsela.  
E šomišwa go dipese tše nnyane le tše kgolwane e sego fela go difatanaga tšeo di sa tšwago go dirwa. 
Mong wa sefatanaga yo a ngwadišitšwego goba yo a mo emego legato o swanetše go romela foromo ye e tladitšwego ya DSCD setešeng sa teko ya difatanaga. 
Setlabelo sa Taolo ya Mosepelo wa go se Tšokatšoke ke setlabelo seo se thibelago gore thaere e se tloge riming ge thaere e ka phatloga sefatanaga se sepela.
Phetošo ya Molawana wa 332 e phatlaladitšwe gomme e fana ka dilekolamohemo tša bohlatse tšeo di ka šomišwago go kgoboketša disampole tša mohemo tša bohlatse  gomme setifikeiti seo se abjago ke motšweletši goba ke moabi se ka šomišwa bjalo ka bohlatse ka melatong, ka go no se tšweletšwa. 
Phetošo ye e nyaka go rarolla bothata bjo bo tšweleditšwego mabapi le bomolao bja dilekanyi tša mohemo go ya karolo ya 65(7) ya Molao wa Sephethephethe sa Ditsela tša Bosetšhaba, wa 1996 ebile se obamela SABS 1793 gomme se ka šomišwa go netefatša bontši bja senotagi ka mohemong.
Tše di latelago ke didirišwa tšeo di beilwego:
"Se ke sebaka se sekaone mo sehleng sa maikhutšo ka ge se e fa thekgo ye e oketšegilego go maitapišo a rena a go lwantšha bao ba otlelago ba tagilwe ditseleng tša rena", gwa bolela Molekgotlaphethiši wa Ditsela le Dinamelwa Pinky Kekana.
<Doc08>
Ditirelo tša Maphelo tša Pele ga pelego (Pele ga go belega lesea)
Basetsana bao ba imilego le basadi ba romela ditirelong tša boimana goba Makaleng a Pelegišo ya Boimana (di-MOU) ka mafelong a ditoropong, le ka dikliniking tša go thetha goba tšeo di sa šuthego ka dinagamagaeng. 
Di-MOU ke mafelo a pelegišo ao a sepedišwago ke babelegiši ka setšhabeng go abela balwetši tlhokomelo ya maphelo ya motheo. 
Go eletšwa gore bomma bao ba imilego ba beeletša ketelo ya bona ya mathomo ka kliniking pele ga dibeke tše 20 goba ka pela ka fao go kgonagalago ka morago ga fao.
Mma o fiwa tshekatsheko ya mathomo ka botlalo le keletšo ge a etla ketelong ya gagwe ya mathomo ya pele ga pelego, yeo gape e tsebjago bjalo ka ketelo ya go beeletša pelegišo. 
Boimana bo hlokomelwa ka diketelo tša kgafetšakgafetša tša ka moragonyana. 
Maphelo a mma le ona a hlokomelwa kudu. 
O tla elwa boima, kgatelelo ya gagwe ya madi gomme le moroto wa dirwa diteko. 
Ge e le gore ga go na le mathata a boimana, o swanetše go boa ketelong ya gagwe ya mathomo ya ka moragonyana ka morago ga dibeke tše pedi go hwetša dipoelo tša diteko tšeo di dirilwego ka ketelong ya go beeletša pelegišo. 
Ka morago ga se, o swanetše go boela kliniking dibekeng tše dingwe le tše dingwe tše tshela go fihla ka dibeke tše 28, gomme go tloga fao ka dibeke tše 34, ka morago ga fao go ya ka fao go laetšwego ke kliniki/bašomi ba MOU (go etela kliniking kgafetšakgafetša go ka fapana go ya ka mafelo).
Bomma bao ba imilego ba a lekolwa go bona ge eba go na le dikotsi tše di ka kgonagalago go maphelo a bona le go maphelo a leseana leo le imilwego.
Bobedi basetsana ba mahlalagading le basadi ba mengwaga ya go feta ye 35 bao ba imilego ba bonwa bjalo ka bao ba lego kotsing kudu. 
Se se ra gore go na le kgonagalo ye kgolo ya gore ba ka ba le mathata nakong ya boimana le ge ba belega. 
Basadi bao ba imilego le bona ba ka bonwa bjalo ka bao ba lego kotsing ye kgolo ge ba na le kgatelelo ya madi a magolo ye e hlatlogilego, histori ya mathata a leabela, boimana bja go feta botee le ge eba ba kile ba ba le karo ya go swana le go belega ka ophareišene.
Bomma bao ba phekolwago bjalo ka bao ba lego kotsing ye kgolo ba romelwa dikliniking tšapele ga pelego bjalo ka balwetši ba go etela dipetlele tša maemo a bobeding goba tša maemo a godingwana, fao go dirwago dinyakišišo le diteko tša tekolo go tšwela pele. 
Bomma bao ba nago le boimana bjo bo lego kotsing ye kgolo ba eletša go etela dikliniki tša pele ga pelego bjalo ka balwetši ba go etela gantši ka fao go hlokagalago.
Ge e le gore o motho yo a etelago lefelo la maphelo la mathomo, o tla kgopelwa go tlatša foromo gomme foltara e tla bulwa. 
Etla le pukwana ya gago ya boitsebišo, dihlare dife goba dife tše o di nwago le karata ya kliniking goba ya sepetlele, ge e le gore o ngwadišitšwe lefelong leo mo nakong ye e fetilego. 
Boimana bjo bo lego kotsing ya fasana bo laolwa ka go di-MOU (mafelo a pelegišo ao a sepedišwago ke babelegiši ka setšhabeng go abela balwetši tlhokomelo ya maphelo ya motheo) ka metsesetoropong, ka dikliniking tša go thetha le tšeo di sa šuthego ka dinagamagaeng.
Boimana bjo bo lego kotsing ye kgolo bo laolwa ka dikliniking tšeo di etelwago ke balwetši ka dipetleleng tša dilete tša metsesetoropong  le tša dinagamagaeng le ka dipetleleng tša godingwana.
<Doc09>
Lenaneo la Phepo leo le Kopantšwego
Lenaneo la Phepo leo le Kopantšwego (INP) le ikemišeditše go kaonafatša maemo a phepo go batho ka moka bao ba dulago ka phrobentsheng ya Kapa Bodikela. 
Go na le makala a mantši go lenaneo le.
Naa phepompe ke eng?
Phepompe ke bothata bjo bogolo ka Afrika Borwa gomme ke ye nngwe ye kgolo ye e bakago go babja le go hlokofala ga bana. 
Go akanywa gore tekano ye e ka bago 30% ya bana ba Afrika Borwa ba šitišwa go gola gabotse ka lebaka la tlhokego ya phepo ya maleba mengwageng ya ge ba sa le ba banyane maphelong a bona.
Go ja dijo tše di sego tša lekana, bolwetši le kgatelelo ya monagano/kgatelelo ye kgolo ya mogopolo ke dilo tše kgolo tše di bakago phepompe. 
Bohloki le tlhokego ya methopo ke mabaka a motheo ao a bakago phepompe. 
INP e leka go šomana le leuba le le bolayago ka setu ka ditsela tše dintši.
Dijo tša tlaleletšo tša bana
Maemong a tlhokomelo ya maphelo a motheo bana bao ba hlahlobjago le go bonwa bjalo ka bao ba nago le phepompe (bona ba akaretša bana le batho ba bagolo bao ba nago le HIV le bao ba nago le bolwetši bja mafahla) ba tla fiwa dijotlaleletšo go akaretšwa bupi bjo bo maatlafaditšwego le dino tša enetši ye ntši. 
Dijo tša tlaleletšo di fiwa balwetši bao ba šupilwego go ya ka dinyakwa tše itšego. 
Bašomi ba maphelo le bona ba fana ka keletšo, tshedimošo le thuto ka ga dijotekanywa tša phepo le mekgwa ye mekaone kudu ya go apea dijo. 
Bašomi ba tša phepo le bona ba fa setšhaba ditirelo tše di kgethegilego.
Go nantšha letswele
Go thuša go lwantšha phepompe go bana ba mengwaga ya ka fasana bašomi ba tša maphelo ba hlohleletša basadi go nantšha bana ba bona letswele ka botlalo go fihla ba eba le dikgwedi tše tshela gomme ka morago ga fao ba tšwele pele go ba nantšha letswele bjalo ka tlaleletšo go dijo tša maleba tšeo ba ba fago tšona, go fihla ge ngwana a na le mengwaga ye mebedi. 
Dikgetho tše dingwe tša phepo di a ahlaahlwa le bomma bao ba nago le HIV. 
Sepetlele sa Vredendal le Senthara ya Baimana ya Groote Schuur ke Dipetlele tšeo di nago le Segwera le Masea ka mo profenseng go ya ka Maitekelo a Dipetlele tša Segwera le Masea.
Tlhokomelo ya kgolo
Bana ka moka ba elwa boima bja bona kgafetšakgafetša bjalo ka karolo ya lenaneo la tlhokomelo ya kgolo, e lego selaetši sa tlhokomedišišo sa ge eba ngwana o a gola. 
Boima bo tsenywa ka gare ga Karata ya Tsela ya go ya Bophelong Road to Health. 
Dilo tšeo di sa bonagalego tša go baka tahlegelo ya boima di a lebelelwa tše bjalo ka malwetši a go fetela, tlhaelelo ya dijo ka gae le tlhokomologo ya bana.
Malwetši a go fetela a raloka tema ye kgolo ka go phepompe gomme malwetši a a alafša maemong a tlhokomelo ya maphelo ya motheo. 
Bolwetši bja letšhologo bo amana kudu le pabalelo ya maphelo ye e fokolago tikologong (kelelatšhila le kabo ya meetse) le phepompe le phepo ye e fokolago go lesea, tšeo ka moragonyana di mo dirago gore a be kotsing ya go ba le letšhologo le kotsi leo le tšeago lebaka le letelele.
Phedišo ya bohloki
Malapa ao a nago le bohloki a a šupiwa le go romela go le lengwe la mananeo a mmušo a phedišo ya bohloki. 
Tšhireletšego ya dijo ka malapeng e rarollwa ke mafapha ka bontši gomme ditsenogare tša maleba le thekgo di a fiwa.
Ditlaleletši tša dibithamene
Go laola ditlhaelelo tša diphepo tše nnyane ke karolo ye bohlokwa ya tirelo ye. 
Diphepo tše nyane ke dilo tša tlhago tša go swana le dibithamene le diminerale, tše di hwetšwago ka ditekano tše nnyane ka dijong gomme di bohlokwa kudu go tšwetša pele maphelo a makaone. 
INP e fana ka tlaleletšo ya Bithamene A go bana bao ba nepišitšwego. 
Bana bao ba hlokago Bithamene A ba sesefala mmeleng, ba palelwa ke go gola gabotse gomme go na le kgonagalo ye kgolo ya gore ba ka fetelwa ke malwetši le go bolawa ke ona. 
Tlhokego ya Bithamene A e senya gape leihlo ebile ke ye nngwe ya dilo tše kgolo tše di bakago bofofu baneng.
Bana bao ba belegwago ba na le boima bjo bonnyane ba fiwa diphilisi tša Bithamene A, yeo e thušago mašole a mmele le go thuša ka kgolo ya bana. 
Masea a dikgwedi tša go thoma ka tše 6-11 ba fiwa selekanyo se tee sa Bithamene A (100 000 IU) go thibela bolwetši bjo šoro. 
Bana ba dikgwedi tša go thoma ka tše 12 go fihla ka mengwaga ye mehlano ba fiwa selekanyo se tee sa 200 000 IU ge ba na le dikgwedi tše 12 gomme ka morago ga fao ba fiwa selekanyo sa 200 000 IU dikgwedi tše dingwe le tše dingwe tše tshela go fihla ba na le mengwaga ye mehlano.
Dilekanyo tša tlaleletšo tša Bithamene A di fiwa bana bao ba nago le phepompe ye kgolo, goba bao ba nago le bolwetši bja go fetela bjo bo sa folego bja go swana le letšhologo, mooko goba phetetšo ya HIV.
Go bolaya dibokwana
Tahlegelo ya boima go bana le yona e ka bakwa ke tlhaselo ya dibokwana gomme tšona di ka alafša ka kliniking ka dihlare tša go bolaya dibokwana.
Keletšo ya phepo go malwetši a itšego
Thuto ya tša phepo, tshedimošo le keletšo e fiwa magatong ka moka a tlhokomelo go batho bao ba bilego le seterouku, bao ba nago le go se sepele gabotse ga madi ka ditšhikeng, kgatelelo ya madi a magolo, bolwetši bja swikiri, HIV/AIDS le Bolwetši bja mafahla.
Lenaneo la phepo dikolong tša phoraemari
Lenaneo la Phepo Dikolong tša Phoraemari le hwetšagala ka dilokong tše itšego tše di šupilwego tša ekonomi ya fasana. 
Ditlamo tše mo lebakeng le di sepetšwa mmogo le Kgoro ya Thuto. 
Mmušo wa phrobentshe o ikemišeditše go fihlelela bana ba 125 000 ka dikolong tša phraemari tše 847 ka mo phrobentsheng ka 2004 ka lenaneo la ona la phepo ya dikolong.
Dijo ka dihlongweng
INP e tsenya letsogo gape ka tlhokomelong ya badirelwa ka dihlongwa ka mananeo a ditirelo tša dijo ka go aba phepo ye e lekanetšego.
Ditaelo:
Baeng bao ba tlago la mathomo kliniking/dipetleleng tša bobeding goba tša godingwana ba tla kgopelwa go tlatša foromo gomme molwetši o tla bulelwa foltara. 
Go tla le pukwana ya gago ya Boitsebišo.
Lengwalo la go tšwa kliniking le tla nyakega ge o etela sepetlele. 
Dipetlele di tla kgopela setankana sa gago sa mogolo/tshekatsheko ya letseno (IRP5).
Etla le karata ya gago ya sepetlele ge e le gore o ingwadišitše ka sepetlele mo nakong ye e fetilego.
<Doc10>
Polelo ka Motlatšatona wa Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba, Mna Ntopile Kganyago, Leloko la Palamente, ka tiragalong ya tsebagatšo ya mathomo ya setšhabeng ya Lenaneo la Bokagare bja Toropokgolo ya Tshwane,  ka Moagong wa Panka ya Resefe ya Afrika Borwa, Tshwane
Bahlankedi ba bangwe ba mmušo ba godingwana
Magagešong a ba kgašo
Baeng bao ba hlomphegago
Sephetho seo se tšerwego ke Kabinete ka 1997 sa go hlohleletša dikgoro tša mmušo wa bosetšhaba go dira gore bokagare bja toropokgolo ya Tshwane go ba legae la tšona la sa ruri e bile taetšo ya nepo ye kgolo; ka nako yeo le mo lebakeng le. 
Poelo ya se ke leano leo le hlamilwego gabotse la go kgokaganya go tsošološa ditoropokgolo tša rena le boipiletšo bja mmušo bja mpshafatšo ya ditoropo le masolo a mangwe a tlhabollo ya mafelo ao a hlametšwego go tšwetša pele mekgwa ya taolo ya ditoropo yeo e arabelago ditokelo tša botho, madulo ao a lego maleba, tlhabollo ya ekonomi le kopanyo ya setšhaba.
Lehono ge re sekaseka seo re se dirilego go fihlelela nepo yeo, re keteka gape leeto leo re le sepetšego go fihla mo lebakeng le. 
Ditherišano tše di tseneletšego gantši di bonwa ka dingangišano tšeo le tšona di tseneletšego ka ga dinyakwa le dikgetho tšeo di buletšwego dikgoro tša  mmušo mabapi le tikologo ya tšona ya mafelo gomme ga se tša re šitiša go fihlelela maikemišetšo a rena a mathomong, e lego go kaonafatša tikologo ya mafelo ao dikgoro tša mmušo di šomago go yona ka bogareng bja toropo ya Tshwane.
Ka lona lebaka leo re swanetše go tsenya letsogo mmogo go mpshafatšo le go tsošološo ya bogare bja toropo. 
Maikemišetšo a mangwe ao a lego bohlokwa a akaretša go goketša peeletšo ya lefapha la phraebete, go hlabolla seriti sa Tshwane bjalo ka motsemošate o bohlokwa ka Afrika le go tšwetša pele maatlafatšo ya ekonomi ya bathobaso. 
Mmušo ke ona o nago le meago ye mentši kudukudu ebile ke o mongwe wa babeeletši ba bagolo ka bophelong bja ekonomi ya mmušo wa selegae kudukudu ka  Mebasepaleng ya Ditoropokgolo ya Johannesburg le Tshwane ka Gauteng. 
Dikgoro di nyaka madulo le dikantoro tšeo di šomago gore di fihlelele ditlamego tša tšona tša kabo ya ditirelo ka nepong ya go phethagatša mešomo yeo di filwego yona. 
Ke selo seo se tsebjago ke mang le mang gore bontši bja meago ya mmušo e ka legorong la gore ke ye mekaone go ya go ye e lokilego go fapana le go kgahliša kudu mabapi le maemo a yona.
Go e tsošološa, go e kaonafatša le go e lokiša go tla tliša tshenyegelo ya mašeleng gomme se se tla tsenya letsogo ka go karolo ya Maatlafatšo ya Ekonomi ya Bathobaso (BEE)  ya Protšeke ya Bokagare bja Toropokgolo ya Tshwane. 
Ngwaga ka ngwaga mmušo wa bosetšhaba ka go diriša Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba o šomiša tšhelete ye e fetago diranta tše dipilione tše pedi (R2 pilione) go lefela go hiriša le ditefo tše dingwe tša go amana le taolo ya meago tša go swana le ditefišo le ditirelo nageng ka bophara, gomme lefapha la phraebete le mmušo wa selegae ke tšona di holegago bobedi.
Ka ntle le go fetoga, ke bakgathatema bona bao bao go emetšwego gore ba ete pele lesolo la tsošološo ya bogare bja toropokgolo ya Tshwane, ge go kgonagala ka go kgatha tema ga Mmušo wa Phrobentshe wa  Gauteng ka go diriša diprotšeke tša ona tše kgolo tša dipeeletšo ka ge di amogetšwe ke Setheotlhabollo sa Ekonomi sa Gauteng (GEDA).
Ka kamanong ya Lenaneo la Bogare bja Toropokgolo ya Tshwane, yeo fa e tsebjago bjalo ka "Re Kgabisa Tshwane" gomme e filwe leina la ka fasana la " Lefelo le Lekaone la go Šomela", nepišo e beilwe kudu go batho (bašomi ba mmušo le setšhaba bobedi), go swana le madulo ao ba dulago go ona ka nepong ya go aba le go amogela ditirelo tša setšhaba tše bohlokwa.
Ge a tsebagatša Lenaneotiro la Mmušo la 2004, Mopresidente, Mna Thabo Mbeki o ipileditše go dikgoro tša bosetšhaba ya Mešomo ya Setšhaba gammogo le ya Tirelo ya Setšhaba le Tshepedišo go eta pele protšeke ye ka mohlakanelwa go kaonafatša tikologo yeo dikgoro tša mmušo le bašomi ba mmušo ba šomelago go yona.
Mananeokgoparara a meago ya mmušo ke entšene ya kabo ya ditirelo gomme bahlankedi ba mmušo ke makhura ao a dumišago entšene le go e dira gore e refe ka lebelo, ntle le mathata le ka bokgoni.
Ka kgatong ya tshekatsheko ya dinyakwa ya protšeke ye, bontši bja bašomi ba mmušo bao re rerišanego le bona ba gateletše bohlokwa bja go ba le mafelo a go šomela ao a kgahlišago, ao a swanetšego mošomo wa bona gomme tše di akareditše bobedi mafelo a ka gare le a ka ntle ke ka fao go hlokagalago gore re dirišane mmogo le Masepala wa Toropokgolo ya Tshwane, wo o rwelego maikarabelo go bontši bja merero ya taolo ya toropo go swana le sephethephethe, tlhweko, polokego, tšhireletšo le bobotse.
E re ke tšeyeng sebaka se go leboga bolaodi le boetapele bja Tshwane ka ga ponelopele ya bona ge ba amogela protšeke ye ka go e nyalelanya le Maano a Tlhabollo ao a Kopantšwego. 
Gabotse Memorantamo wa Kwešišano (MOU) wo re tlogo o tsenela mo nakong ye e sa fetšego pelo lehono magareng ga Kgoro ya Bosetšhaba ya Mešomo ya Setšhaba le Toropokgolo ya Metro wa Tshwane, ke tiišetšo ya gore re hweditše fao ka moka re ka thomago gona.
Ke kwano ka ga maikemišetšo a go dirišana ka ga masolo le diprotšeke tšeo di holago bao ba amegago ka go lekana.
Molaetša wa rena go lena lehono ke gore "mošomo o thomile" gomme mo mengwageng ye 10 ye e latelago go tla abja diranta tše di fetago dipilione tše seswai  (R8 pilione) ka mmušo wa bosetšhaba le lefapha la phraebete ka ditekanyetšo tša matlotlo, ka dikaonafatšo tša bohiri le dilekano tša lefapha la smmušo le la phraebete. 
Go ya ka Taolo ya Mananeo, Komititaolo e hlomilwe gareng ga Kgoro ya Tirelo ya Setšhaba le Taolo, Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba, Kgoro ya Ditšhelete ya Bosetšhaba le Toropokgolo ya Tshwane. 
Gareng ga tše dingwe Komiti ye e tla eta pele lenaneo le, ya laola le go hlokomela phethagatšao, ya feleletša leano la thušo ya mašeleng le go netefatša gore go ba le phethagatšo ye e kgokagantšwego. 
Kgoro e thwetše Mna Dumisani Dlamini bjalo ka Motlatšamolaodipharephare yo a rwelego maikarabelo a taolo ya lenaneo le ka moka.
Ke a leboga.
<Doc11>
Seboledi se se Hlomphegago, Tonakgolo ye e Hlomphegago, Bašomimmogo ba Kabinete, Maloko a Ntlo, baeng bao ba Hlomphegago, bahlankedi ba kgoro ya dintlo, maloko a kgašo le setšhaba ka bophara, re a le amogela ka matsogo a borutho.
Mantšu a magagešong a laetša dipolotiki tša Afrika Borwa, kudukudu ka Kapa Bodikela. 
Go sa kgathale ka fao batho bao ba ikgafilego le bao ba ratago kgatelopele ba naga ye ba šomago kudu ka gona, nepo ya batho ba bangwe e dula e le go nyenyefatša mošomo o mokaone wo o dirilwego ke mmušo wo o kgathalago ka nako ye kopana kudu ka fao go kgonagalago mola o thomago go šoma.
Magagešong, batho ba bantši ba ngangišana mabapi le gore kabo ya dintlo e mabapi le eng, eupša ntumeleleng gore ke lefe tlhathollo ye nngwe.
Go ya ka nna, kabo ya dintlo ga e fela mabapi le madulo. 
E mabapi le batho ka bobona gore ba rwale maikarabelo a go tšwetša pele mafelo a bona ka moka go ya go ile le go fetoša bokamoso bja bona.
E mabapi le go hloma ditšhaba tše di atlegilego le mafelo a madulo a go ya go ile. 
E mabapi le katlego ka kopanong ka go dirišana gareng ga lefapha la phraebete, lefapha la setšhaba, Mekgatlo ye e sego ya Mmušo, eupša se bohlokwa kudu, le ditšhaba.
Kabo ya dintlo go nna e ka hlalošwa bokaone bjalo ka tshepedišo, ye e akaretšago go beakanya le batho go fapana le go beakanyetša batho. 
Kabo ya dintlo ka seemong sa Afrika Borwa ga se fela setšweletšwa, eupša ke gape tshepedišo ye e theilwego go mekgwa ya temokrasi yeo batho ba naga ye ba e lwetšego kudu.
Ke tshepedišo ye e theeletšago batho, ye e dumelelago batho go phethagatša tokelo ya bona ya temokrasi ya go kgetha mohuta wa dintlo le mafelo ao ba nyakago dintlo tša bona di agwa gona.
Ka fao ga go seo se nyenyefatšago batho le seo se sego sa temokrasi go swana le go hlokiša batho ka tokelo ya bona ya motheo ya kgetho.
Go fapana le mmušo wa kgethologanyo, bjalo ka molweladitokelo tša setšhaba, batho ba bohlokwa ka nepong le ka leanong la ka la kabo ya dintlo.
Magagešong, ke thabile mathapameng a lehono ge ke efa polelo ya ka ya bobedi ya ditekanyetšo bjalo ka Tona ya Dintlo ka Phrobentsheng.
Gape ke ikgantšha ge ke efa polelo ye ya ditekanyetšo ge re le kgauswi le go swara Segopotšo sa bo 10 sa temokrasi ya rena.
Go na le bohlatse bjo bo bonagalago bja gore mmušo wo o etilwego pele ke ANC o fihleletše tše ntši fela mo lebakeng la ka fase ga mengwaga ye lesome mola o bušago ka temokrasi go feta seo naga efe goba efe e se dirilego lefaseng ka bophara. 
Re šomile – Re bile le phihlelelo.
Mabapi le seo re se dirilego, go dibaka tša kabo ya dintlo tše 1.4 milione tšeo mmušo o di abilego, ke a ikgantšha go bega gore phrobentshe ya rena mo mengwageng ye senyane ye e fetilego, e abile dintlo tše 167 000, e lego 11% ya setseka sa kago ya dintlo nageng ka bophara. 
Se, go ya ka nna ke mošomo wo mobotse kudu ka kakaretšo.
Gape ke nyaka go le begela gore ngwaga wo o fetilego o be o na le dihlotlo tše dintši, gomme se se amile kabo ya dintlo gampe ka mo nageng ka bophara, eupša kudukudu ka mo profenseng ye.
Mathata a a bakilwe ke go tsebagatšwa ga ditaelo tše diswa tša melawana le mekgwa ya go swana le gore baholegi ba lefe tšhelete ye e ka bago R2 479 le go tsebagatšwa ga Setlamo sa Tiišeletšo sa Lekgotla la Bosetšhaba la Ngwadišo ya Baagi ba Dintlo go kago ya dintlo ye e thušwago ke mmušo ka mašeleng.
Magato a ga se a ikemišetša go ditela kabo ya dintlo eupša go netefatša gore batho ba rena ba hwetša dintlo tša boleng tšeo di sa turego. 
Mathata a re kopanago le ona ge re ithuta ge re phethagatša melawana ye le ge go le bjale a dirile gore kabo ya dintlo e nanye.
Seo se dirilego gore dilo di name di mpefale le go feta e bile taba ya gore kgoro ya gešo e šomile ntle le Molaodimogolo mo dikgweding tše senyane. 
Se se šitišitše tshepedišo kudukudu. 
Ke ile ka thwala Mna Seth Maqethuka, yo a belegwego le go gola ka Kapa gomme yena o na le maitemogelo a bosetšhaba le a pušo ya selegae, yo ke nyakago go mo lebogiša le go mo amogela le ge e le gore ke dirile se makga a mantši kudu.
Ka ntle le ditlhohlo le mathata a ka moka, ke a ikgantšha ge ke begela batho ba rena gore kgoro ya gešo e kgonne go šomiša R348 milione, e lego 92% ya kabo ya dintlo ka Kapa Bodikela.
Tše dingwe tša diphrobentshe di šomišitše fela 52% ya ditekanyetšo tša tšona.
Se se feleleditše ka tumelelo ya disapsiti tša dintlo tše di ka bago tše 25 000. 
Malapa a mantši kudu ao a hlokago a tlo hwetša sebaka sa go ipshina ka dikenywa tša temokrasi ya rena.
Magagešong, se se emela koketšego ye kgolo ya kago ya dintlo tše 3000 ge go bapetšwa le ngwaga wo o fetilego. 
Mabapi le se, ke rata go leboga tema ye bohlokwa ye e ralokilwego ke mebasepala ka phrobentsheng ya rena. 
Ge nkabe e se be boikgafo le mošomo wa bona wo o kgahlišago, nkabe re se ra kgona go šomiša tšhelete.
Go sa le bjale, ke rata go lebogiša City of Cape Town ge e kgone go šomiša 70% ya ditekanyetšo tša rena. 
Gape ga ke lebale bahlankedi ba ka ge ba šomile kudu ebile ba tsentše letsogo ka go nepo ya rena ya go agela setšhaba dintlo.
Magagešong, nkabe ke sa botegele ditaelo tša kgopolo ya ka ge nka fa fela seswantšho ka boripana sa tshepedišo ya kabo ya dintlo. 
Go na le dikgoba tšeo di sa lego gona ka tshepedišong ya rena ya kabo ya dintlo. 
Go fihla mo lebakeng le, re sa swanetše ke go kaonafala go mafapha ao a latelago ao a re beilego ka fase ga kgatelelo:
Bontši bja dintlo tša rena ga se tša hlwa di obamela phetogo ya melawana ya go tloga go dintlo tše ntši go ya go dintlo tša boleng.
Re sa swanetše ke go fetoša tshepedišo ya kabo ya dintlo go tloga go ya go aba dintlo go ya go go hlola madulo a batho a go ya go ile.
Re swanetše go fetoša go kgatha tema ga baholegi go tloga go go kgatha tema ga go hloka mafolofolo go ya go ga mafolofolo.
Re swanetše go fetoša megopolo ya batho ba rena gore ba thome go lebelela dintlo tšeo di thekgilwego ke mmušo ka mašeleng e sego fela bjalo ka ditšweletšwa eupša bjalo ka dithoto.
<Doc12>
BOHLAPETŠI BJA MAFELO BO A ŠOMA
E bile kimollo ye kgolo go mma le ngwana ge lesea la matšatši a 16 James Busakwe a kopanywa leswa le mmagwe wa madi ka la 7 Aprele 2006. 
Bothata bjo bo thomile ge mmago leseana leo le bitšwago James a fihla Sepetleleng sa Klerksdorp ka la 6 Aprele go etela morwa wa gagwe, gomme baoki ba lemoga gore lesea leo le filwe mosadi yo mongwe, yo a bego a bolela gore ke mmago lesea leo wa madi letšatšing leo le fetilego.
Ka pela ge go se na go utollwa seo, baoki ba ile ba tsebiša Seteše sa Maphodisa sa Kanana, ka ge mosadi yo a tšerego lesea a ba file aterese ya Kanana. 
Aterese yeo e ile ya nyakwa gomme ya se hwetšwe. 
Go be go se motho yo a tsebjago ka leina leo goba ka tlhalošo ya mosadi yoo atereseng yeo.
Bošegong bja la 6 Aprele Foramo ya Bohlapetši bja Setšhaba ya Kanana e ile ya swara kopano. 
Mokhomišenare wa motšwaoswere wa seteše seo o ile a tsebiša kopano yeo ka ga ngwana yo a utswitšwego gomme a kgopela gore yo mongwe le yo mongwe a bule mahlo le ditsebe. 
Ka bo 23:00 bjona bošegong bjoo, yo mongwe wa maloko a setšhaba o ile a letšetša maphodisa mogala ka tshedimošo ya gore mosadi yo a dulago lefelong la gabo, gomme yo go bego go sa tsebje gore o imile, ka pela o na le lesea la mošemane.
Maphodisa a ile a latišiša tshedimošo yeo gomme ba hwetša mosadi yoo le ngwana. 
Bašomi ba ka sepetlele ba ile ba bitšwa gomme ka pela ba ile ba tseba ngwana yoo, gammogo le mosadi yo a mo utswitšego ka sepetlele. 
Bohlatse bjo bo fapafapanego, go akaretšwa penkele ya polastiki ya ka sepetlele, e hweditšwe ka ntlong ya mogononelwa.
Mosadi yoo o ile a golegwa gomme ngwana yo a bego a se a fiwa leina o ile a bušetšwa morago ka sepetlele, fao a ilego a kopanywa le mmagwe wa makgonthe mesong ya go latela.
Dikgato tšeo di tšerwego ke maloko a setšhaba bao ba kgathilego tema ka go hwetšeng ga ngwana di swanetše go retwa,  ka ge se se laetša mohola wa Bohlapetši bja Setšhaba. 
Mohola wa Bohlapetši bja Mafelo ge bo phethagatšwa le go hlokomelwa ka fao go nepagetšego, ga se bja swanela go nyatšwa legatee.
Tšwelang pele ka mošomo o mobotse, Kanana CPF!
Thobela Mohumagadi
Ke tšea gore e bile mahlatse goba mohlomongwe e bile mašotho ge ke ile ka feta setešeng sa geno sa maphodisa ka Mondeor, gomme ke bone Tšenale ya lena ya Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa. 
Ke tšea gore e gatiošwa gatee ka kgwedi, gomme ke hweditše e kgahliša go e bala.
Nna le mosadi wa ka re sa tšwa go thoma kgwebo ye mpsha gomme re rata go laletša bašomi ba lena ka moka, goba ba bangwe ba bašomi ba lena ge ba le lefelong la rena, go tla go nwa komiki ya kofi goba ya teye ya go se lefelwe gomme gape re holofela gore re tla ba fa le pisikiti goba tše pedi.
Ka ge ke na le bonnete bja gore o tla kwešiša, go thoma kgwebo ye mpsha ga go bonolo ebile ke mošomo o montši ebile go nyaka tšhelete ye ntši. 
Le ge go le bjale, re sa dumela gore maphodisa le dikgoro tše dingwe ka moka tša go phethagatša molao di bohlokwa kudu go badudi ka moka ba Afrika Borwa.
Se ke fela selo se sennyane seo re nyaka go le fa sona ka moka e le go le leboga go seo le se dirilego go netefatša gore rena, badudi ba Afrika Borwa, re kgona go tšwela pele ka maphelo a rena a ka mehla.
Re emetše go kwa go lena, goba se sekaone, ke ge re ka bona ba bangwe ba bašomi ba gago ba apere yunifomo, ba tšwelela ka lebenkeleng la rena le lennyane gomme re thome go ba tseba bokaone.
Re le leboga gape, lena baphethagatši ba molao ba Afrika Borwa, ge le šomile ka boima ebile le ikgafile go dira gore Afrika Borwa e bolokege.
Ka boripana, mangwalo ao a nago le mabaka a ka fekeswa goba a imeilelwa go Morulaganyi.
Re na le ditokelo tša go rulaganya goba tša go fokotša mangwalo.
<Doc13>
BOIPILETŠO BJA GO TŠEA MAGATO
Ka la 14 Phupu 2007, se sengwe sa dingwalwa tšeo di lego ka go Tšenale ya Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa (SAPS) (www.sapsjournalon-line.gov.za) e hlalošitšego ka fao bahlankedi ba babedi ba maphodisa ba Karolo ya Tšhupo ya Difatanaga ya Welkom ba ilego ba golegwa ka lebaka la bomenetša le tsogolekobong.
Go begwa gore bobedi bjo, e lego mosuphritente le moinspekthara, ba be ba rekiša difatanaga tšeo di bego di hweditšwe ke maphodisa, go ikhola. 
Bagononelwa ba ka bobedi  ba tšweletše pele ga kgorotsheko ka la 12 Phupu gomme molato o fetišeditšwe pele go la 21 Agostose 2007.
Letšatši le tee ka morago ga fao, ka la 15 Phupu 2007, hlogo ya ditaba ya News24 e begile gore: "Maphodisa a mabedi a golegilwe ka bohodu bja go itlhama". 
Mo lebakeng le e be e le lephodisa leo le sa ithutago le mohlahlobi bao go ya ka dipego ba hutšego lebenkele la diaparo go la Marble Hall, ba utswa tšhelete, marokgo le hempe.
Bomenetša ka tirelong ya maphodisa bo swanetše go fela. 
Le ge e le gore bontši bja rena re a botega, re badudi bao ba šomago kudu, maphodisa a mmalwa ga a laetše go itlhompha, go hlompha yunifomo ya bona goba Melawana ya Maitshwaro ya Maphodisa. 
Bjale ke nako ya go tloša dinokwane tše ka moka tša go se loke ka go SAPS. 
Bjale o ka thuša go tloša maphodisa ao a nago le bomenetša ka go ba tsebagatša mogaleng o moswa wa bomenetša. 
Mohlokaina!
Ge e le gore o belaela gore yo mongwe wa bašomimmogo ba gago  o dira dilo tše di sego molaong, goba ge e le gore go na le yo o mo tsebago a dira dilo tše, e ka ba bahlankedi ba maphodisa, maloko a ka lapeng, bašomimmogo, baagišani goba batho bao o sa ba tsebego, bao ba dirago ditiro tša bosenyi goba bao ba rulaganyago go di dira, seo o swanetšego go se dira, ke go romela SMS go 32211. 
Wo ke mogala o moswa wa bosenyi wa bosetšhaba wo o sa tšwago go tsebagatšwa ke Primedia ka Sandton. 
O ka romela SMS go 32211 (ka tefišo ya R1 go sms ye nngwe le ye nngwe) goba eya go www.crime-line.co.za. 
Batšeatshedimošo bao ba hlahlilwego ba emetše go fetišetša tshedimošo maphodiseng, bao le bona ba tlago tšea magato ka pela! 
Se bohlokwa ke gore o tla dula o sa tsebege. 
Bjale o na le maatla a go lwantšha bosenyi ka ntle le go itsenya kotsing. 
Lesolo la Primedia le tshephiša gore ba ka se bowe go wna gape. 
Yusuf Abramjee, Mokgokaganyi wa Protšeke ya Twantšho ya Bosenyi wa Primedia, o boletše gore: "Ga re nyake leina goba aterese ya gago kantle le ge o ithaopa go re fa yona gomme ga go hlokagale gore o re fe ditatamente goba go tšwelela pele ga kgorotsheko.
Seo fela re se nyakago ke tshedimošo ka ga basenyi gore maphodisa a kgone go dira se sengwe ka yona."
Lesolo le le leswa la dimilione tša diranta la twantšho ya bosenyi la bosetšhaba le tsebagaditšwe ke Primedia ka Sandton ka la 7 June 2007. 
Le theilwe go lenaneo la Boditšhabatšhaba la Bathibedi ba Bosenyi. 
Lenaneo la Bathibedi ba Bosenyi le thomile ka Albuquerque, New Mexico, ka Setemere 1976. 
Ke tirišano gareng ga setšhaba, ba kgašo le ditheo tša phethagatšo ya molao gomme le hlamilwe go lwantšha bosenyi le go dira gore badudi ba bolokege. 
Lehono, go na le mananeo a Bathibedi ba Bosenyi ao a ka bago a 1 200 lefaseng ka bophara gomme ona a šoma ka dinageng tše 20 tšeo di šomišago tshedimošo ye ba e filwego ke setšhaba go thuša go rarolla bosenyi. 
Go ya ka CEO wa Primedia Ltd, Mna William Kirsh, mananeo a a thušitše go golega basenyi ba 600 000!
Seo mohlankedi yo mongwe le yo mongwe wa maphodisa a swanetšego go se tseba ka ga lesolo le le leswa la twantšho ya bosenyi, ke gore le na le thekgo ka botlalo ya Tona ya Polokego le Tšhireletšego, Mna Charles Nqakula le Mokhomišenare wa Bosetšhaba wa SAPS, Mokhomišenare Jackie Selebi. 
Mokhomišenare Selebi o tshepišitše gore "bjalo ka mokgatlo, re tlo dira se sengwe le se sengwe maatleng a rena go dira gore protšeke ye e šome."
Potšišo ke gore o tlo dira eng ka ga yona? 
Thekgo ya yo mongwe le yo mongwe ka botlalo e a nyakega, e sego fela go dira se sengwe ka pela ge o ka hwetša tshedimošo go tšwa go senthara ya megala ya twantšho ya bosenyi, eupša o kwalakwatše maitekelo a gape kae le kae fao o ka kgonago.
Botša batho, Diboka tša Tlhapetšo ya Setšhaba (CPF), dikolo, ba lapa la gago le bagwera ka ga lesolo le. 
Netefatša gore ba kwešiša gore lesolo le le tshephiša gore ba ka se bowe go bona, gore ba tla dula ba sa tsebege go sa kgathale gore go direga eng. 
Gomme gopola gore mogala wo ga se wa tšhoganetšo. 
Batho ba swanetše go tšwela pele go bega ditiragalo tša tšhoganetšo go 10111 goba diteišeng tša maphodisa tša kgauswi le bona.
Ka lesolo le la twantšho ya bosenyi ba kgašo ba thuša maphodisa. 
Ba nyaka go re thuša go dira gore Afrika Borwa e be lefelo le le bolokegilego go bohle. 
Ge go tsebagatšwa semmušo lesolo la mogala wa twantšho ya bosenyi, John Robbie, mogaši wa lenaneo la mesong la Talk Radio 702, o file SAPS Metšene ye 65 ya Setlabelo sa Boitsebišo. 
Mna Robbie o sa tšwa go dira boipiletšo bja seyalemoyeng go batheeletši go thekga ka go hwetša metšene ye ya Setlabelo sa Boitsebišo. 
Morekiši wa metšhene ye, e lego Face Technology, le yena o ile a fa thekgo gomme a fokotša theko ya ona, gomme se se ile sa kgontšha dikhamphani tšeo di thekgilego ka tšhelete ye ntši mo nakong ye e fetilego gore ge o reka motšhene o tee o hwetša ye mebedi.
Primedia le John Robbie ga se bona fela bao ba thušago maphodisa go lwantšha bosenyi. 
Bala ka ga dikanegelo dife goba dife tša katlego ka gare ga Tšenale ya SAPS  goba go Tšenale ya SAPS Inthaneteng gomme o tla bona ka fao melato e ilego ya rarollwa ka gona ka thušo ya maloko a setšhaba.
Ka go diriša lesolo le la twantšho ya bosenyi, basenyi, go akaretšwa ba mmalwa bao ba nago le bomenetša ka tirelong ya maphodisa, ba ka tseba selo se tee ... gore matšatši a bona a go dira bosenyi a fedile.
<Doc14>
Tumelelo ya baabi ba ditirelo ba ETQA
Ditirelo tša Mmušo wa Afrika Borwa
Go dira kgopelo ya tumelelo ya ETQA bjalo ka moabi wa thuto le tlhahlo
Tlhalošo
Melawana ye e šomago go mekgatlo ya Tiišetšo ya Boleng ka go Thuto le Tlhahlo (ETQA) ka fase ga Bolaodi bja Mangwalo a Dithuto sa Afrika Borwa (SAQA) e nyaka gore baabi ba thuto le tlhahlo ba dire kgopelo ya tumelelo go ETQA.
Gore ba dumelelwe, baabi ba thuto le tlhahlo ba kgopelwa go ingwadiša go latela melao ye e amegago. 
Melao ya mabapi le Thuto ya Godingwana le Thuto ye e Tšwetšwago pele e nyaka gore baabi ba thuto le tlhahlo ka moka bao ba abago mangwalo a dithuto ka botlalo ba ingwadiše le Kgoro ya Thuto.
Moabi wa thuto le tlhahlo o swanetše go aba melawana ya phihlelelo ya thuto le/goba mangwalo a dithuto ao a welago ka fase ga lefapha la nepišo la motheo la setheo sa Tiišetšo ya Boleng ka go Thuto le Tlhahlo (ETQA) la Bolaodi bja Thuto le Tlhahlo ya ka Mafapheng (SETA) goba Setheo sa Diphrofešenale.
Dinyakwa tša tumelelo:
* Dinyakwa tša tumelelo di ka gare ga sengwalwa seo se bitšwago Dinyakwa le Ditlhahli tša Baabi gomme se hwetšagala wepsaeteng ya SAQA.
* Dithuto (le/goba ditekolo) tše di abjago ke moabi wa thuto le tlhahlo di wela ka gare ga melawana ya phihlelelo ya thuto/goba mangwalo a dithuto ao a ngwadišitšwego go Tlhako ya Mangwalo a Dithuto ya Bosetšhaba (NQF).
* Lenaneothuto (tlhamo, diteng le ditlabelo tša go ithuta) le sepelelana le melawana ya phihlelelo ya thuto le/goba mangwalo a thuto.
* Go na le bašomi bao ba nago le mangwalo a maleba (basepediši le balekodi bao ba ngwadišitšwego).
* Baithuti ba na le phihlelelo go ditirelo tša maleba tša thekgo ya go ithuta.
* Mekgwa ya tekolo le ditlabelo tše di šomišwago go ela dinyakwa tša melawana ya phihlelelo ya thuto le/goba mangwalo a thuto e lokile, e nepagetše ebile e a tshephagala, le gore e šomišwa go maatlafatša go ithuta.
Dikgato tše di ka latelwago
* Romela lengwalo la maikemišetšo a gago a go ba moabi wa thuto le tlhahlo go ETQA ya maleba.
* Romela boitekolo le foromo ya dikgopelo go ETQA.
* Ge e le gore ga o dumelelwe gomme o ikwa gore tshepedišo ebile ye e sego ya loka, o na le tokelo ya go dira boipelaetšo.
* Lenaneo la di-ETQA le dintlha tša boikgokaganyo di hwetšagala wepsaeteng ya SAQA.
Go ka tšea dikgwedi tša go fihla go tše 6.
Tirelo ke mahala.
Diforomo tše o ka di tlatšago
Diforomo tša kgopelo ya ngwadišo ya moabi wa tumelelo le ditokomane tše di amegago di ka hwetšwa go ETQA ya maleba.
Dintlha tša boikgokaganyo – O kgopelwa go kgetha kgetho e tee:
